Nedelja, 23. 12. 2018, 19.45
5 let, 3 mesece
Magdalena iz Portugalske, kjer je "hotel mama" še udobnejši
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,23
2
Magdalena Grmek se je na Portugalsko preselila zaradi ljubezni. Prvič, ker se je zaljubila v samo Portugalsko. Drugič, ker se je zaljubila v Portugalca.
"Ko me kdo vpraša, zakaj Portugalska, odgovorim: Ma, ste bili tukaj? Tu je res vau," je še danes prevzeta Magdalena, ki najbolj uživa v soncu, morju in toplem vremenu, mrzlih zim pa nič ne pogreša.
V državo z najbolj zahodno točko Evrope je pred leti skupaj s sestro prvič odpotovala kot turistka. Dežela ob Atlantiku ji je tako sedla v srce, da si je obljubila, da bo naredila vse, da se vrne na študentsko izmenjavo.
Porto je simpatično in razigrano mesto, ki je na trenutke neorganizirano in bi bilo lahko tudi bolj čisto, ga opisuje Magdalena.
Porto: simpatično in razigrano mesto, a bi lahko bilo bolj čisto
To je bila zanjo "ena najboljših odločitev v življenju". Kot pravi, je s tem najbolj zrasla, spoznala je ogromno ljudi in njihovih zgodb. Med njimi tudi svojega fanta, ki jo je najbolj šokiral s tem, ko je takoj uganil, da je Slovenka. Kako to? Malo preden sta se spoznala, je bil namreč tudi sam na Erazmusovi izmenjavi v Ljubljani.
Magdalena je svojo študijsko izmenjavo s pol leta podaljšala na vse leto, v tem času ogromno potovala, obiskala mesta in vasice od severa do juga Portugalske. Najbolj jo je očaralo mesto Porto. "Ko sem videla tiste barvaste hiške v Portu, me je povsem prevzelo. Hrana je poceni, dobra in okusna. Tu res lahko uživaš, greš na kavo in plačaš le 60 centov."
Porto je simpatično in razigrano mesto, ki je na trenutke neorganizirano in bi bilo lahko tudi bolj čisto, ga opisuje Magdalena. Dodaja še, da je v zadnjem času v primerjavi s pred tremi leti veliko več turistov, veliko se gradi oziroma obnavlja. Kot pojasnjuje njen fant, se je država po krizi, ki jo je prizadela do te mere, da so potrebovali mednarodno denarno pomoč, že precej pobrala.
Portugalci z univerzitetno izobrazbo ne bi delali v baru
V tem mestu Magdalena zdaj tudi živi in študira. Po letu Erazmusove izmenjave se je vrnila v Slovenijo, da dokonča študij varstvoslovja, hkrati se je pripravljala na vpis podiplomskega študija na Portugalskem.
Od septembra letos na zasebni fakulteti Catolica Porto Business School študij nadaljuje v smeri menedžmenta. "Ta šola je na Portugalskem zelo priznana, z njo skoraj zagotovo dobiš dobro službo. Nisem še niti na polovici enoletnega študija, pa sem že dobila dve ponudbi za delo, tudi zaradi znanja slovenščine."
To je največja razlika med Slovenijo in Portugalsko, kar zadeva študij, opaža Magdalena. Kot pravi, se v Sloveniji študij in tudi izobrazbo premalo ceni. "Veliko mojih prijateljev ima izobrazbo, delajo pa kot prodajalci ali natakarji. Tega tu ni. Portugalci bodo šli s takšno izobrazbo raje v tujino, kot da bi opravljali takšna dela."
To je bila zanjo "ena najboljših odločitev v življenju".
Devet tisoč evrov za leto in pol študija
Očitna razlika je tudi v tem, da se za študij odloči tudi manjši del populacije. Privilegija brezplačnega študija namreč ne poznajo. Na javnih fakultetah študij stane okoli 1.500 evrov na letnik, zasebne šole so še dražje. Magdalena bo za leto in pol dolg študijski program odštela devet tisoč evrov. Kot pravi, gre za eno najboljših šol na tem področju v Evropi, z njo pa ji bodo, kot že omenjeno, vrata do služb na široko odprta.
Štipendije nima, glavni sponzor so starši, precej sredstev pa je – sploh med Erazmusovo izmenjavo – privarčevala sama. Med študijem je nameravala tudi delati, a ima trenutno preveč študijskih obveznosti, bo pa v drugem semestru hodila na večerna predavanja, da si bo lahko našla vsaj delo za polovični delovni čas.
Pri zasebnem študiju Magdalena opaža, da ima veliko več sprotnega dela, kot so poročila in predstavitve, poudarka na izpitih je precej manj. "Ni toliko poudarka na učenju na pamet, učenju iz knjig, ampak je nekaj več učenja skozi praktično delo."
Portugalščina precej težja od španščine ali italijanščine
Predavanja ima v angleščini, a se vseeno intenzivno uči portugalščine, vendar ji gre kljub tečaju zelo počasi. "Očitno se s fantom premalo pogovarjava v portugalščini," se pošali in hkrati doda, da je to kar zahteven jezik, zagotovo težji od italijanščine, ki se jo je učila v šoli, ali španščine, ki jo je osvojila prek televizijskih nadaljevank.
Na Portugalskem je nekoliko bolj čutiti vlogo mame, ki precej razvajajo svoje sinove in nekako pričakujejo, da bodo punce to nato nadomestile.
"Hotel mama" še udobnejši kot v Sloveniji
Portugalci so zelo razgledani in izobraženi, presenetili so jo s tem, da skoraj vsi, s katerimi je govorila, poznajo Slovenijo, ogromno med njimi jih je Slovenijo tudi obiskalo.
Sicer pravi, da so zelo prijazni in odprti ljudje, nič nenavadnega ni, da te na ulici ogovarjajo neznanci. Sploh moški se ji zdijo precej bolj odprti, pripravljeni govoriti o čustvih bolj kot slovenski moški.
Predvsem pa opaža, da je nekoliko bolj čutiti vlogo mame, ki precej razvajajo svoje sinove in nekako pričakujejo, da bodo punce to nato nadomestile. "Hotel mama" je po njenih besedah še precej udobnejši kot v Sloveniji.
Življenje v Portu je po njenih besedah lahko drago, a hkrati tudi dokaj poceni. Drage so predvsem najemnine, ob minimalni plači 580 evrov je mesečni strošek najemnine več kot 500 evrov za enosobno stanovanje za marsikoga lahko precejšen zalogaj.
Dokaj poceni je hrana v restavraciji in trgovini, še bolj sadje in zelenjava na manjših tržnicah.
"Edini razlog, zaradi katerega bi se vrnila v Slovenijo, je delovni urnik."
Največja skrb: celodnevni delovnik
Največji minus Portugalske je za Magdaleno delovnik. Kot pravi, Portugalci delajo od jutra do večera, dobesedno. Delati namreč začnejo dokaj pozno, med deveto in deseto uro. Delajo štiri ure, imajo uro premora, nato pa delajo še štiri ure.
Domov tako prihajajo ob poznih večernih urah, zasebno družabno življenje pa se jim tako začne šele nekje po osmi uri zvečer. "To me najbolj šokira. Sem precej jutranji človek, po osmi uri zvečer se meni koncentracija konča. To se mi ne bo simpatično navaditi, saj ne bo prav veliko od dneva."
"Veliko ljudi ima zato doma čistilke, da jim čistijo, medtem kot so v službi. Zelo pogosto jedo zunaj v restavraciji, tudi midva greva velikokrat v restavracijo, že samo zato, ker je tako poceni," pripoveduje.
"Slovenci potrebujemo to, da pride tujec in nam pove, kako lepo je pri nas"
24-letna Novogoričanka se v Slovenijo verjetno ne bo vračala, družino si želi ustvariti na Portugalskem, še pred tem si želi dobiti še kakšno izkušnjo kje drugje v tujini. Njen fant si nadvse želi za nekaj časa oditi na Nizozemsko – med mladimi Portugalci je, kot pravi, zelo priljubljeno odhajanje v tujino.
"Tujina ti zelo odpre obzorja, s tem rasteš. Izkušnja v tujini ti tudi odpre spoznanje, da tudi v Sloveniji stvari niso tako slabe, kot jih vidimo. Brezplačno šolstvo in zdravstvo pa naravne lepote … Mislim, da Slovenci prav potrebujemo to, da pride en tujec in nam pove, kako lepo je pri nas."
Glede Slovenije najbolj obžaluje realnost glede pomanjkanja višje kvalificiranih služb.
24-letna Novogoričanka se v Slovenijo verjetno ne bo vračala, družino si želi ustvariti na Portugalskem.
2