Luka z Dunaja: Avstrija veliko ponuja, a je tudi nestrpna

Luka Petek je po gimnaziji v Mariboru odšel na Dunaj, ker je od študija hotel več, kot ponuja Ljubljana. V 13 letih življenja v Avstriji je doštudiral in stopil na pestro karierno pot. Na dan, ko Avstrijci volijo svojega predsednika, se boji, da bo z majhno razliko zmagal Norbert Hofer, kar bi, domneva, avstrijsko družbo naredilo še bolj nestrpno.

Luka Petek se v odprtem in multikulturnem mestu, kot je Dunaj, dobro počuti.

1 / 7

Luka Petek se v odprtem in multikulturnem mestu, kot je Dunaj, dobro počuti. Foto: Thinkstock

2 / 7

Luka dolgoročno ne namerava ostati v bančništvu. Zanima ga podjetništvo – start-upi, razvoj novih podjetij, svetovanje na tem področju ali pa tudi mednarodne ali neprofitne organizacije, kjer bi lahko delal na področju projektnega menedžmenta. Foto: Peter Pernunovič

3 / 7

Kot politologa ga zanimajo zlasti mednarodne organizacije, pa tudi podjetništvo. Foto: Nenad Cizl

4 / 7

V okviru društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) je imel predstavitev izkušenj Slovencev na Dunaju. Foto: Osebni arhiv

5 / 7

Na proslavi ob dnevu izraelske neodvisnosti Foto: Mediaspeed

6 / 7

Foto: Reuters

7 / 7

Dunaj je prestolnica zlasti klasične umetnosti. Foto: Reuters

Luka si je želel študirati mednarodne odnose. Lahko bi študiral v Ljubljani, a pojavila se je možnost za študij na Dunaju. Slišal je, da je študij tam bolj fleksibilen, odnos s profesorji bolj kolegialen, pa tudi ideja, da bi živel na Dunaju, se mu je zdela zanimiva.

Prva leta ni imel štipendije, živel je s pomočjo svojih staršev. "Takrat sem živel zelo skromno in racionalno. Če se ne motim, sem shajal z okoli 400 evri na mesec, kar se mi danes zdi nerealno. A s študentskim načinom življenja je šlo."

Volitve v Avstriji na Siol.net

Avstrijci danes v ponovljenem drugem krogu predsedniških volitev izbirajo novega predsednika države. Izbirajo lahko med svobodnjakom Norbertom Hoferjem in neodvisnim kandidatom s podporo Zelenih Alexandrom Van der Bellnom

Ob 17.30 bodo znani rezultati vzporednih volitev, proti večeru pa si boste lahko na Siol.net prebrali tudi že prve odzive. 

Na izraelskem veleposlaništvu

Kot politologa ga zanimajo zlasti mednarodne organizacije, pa tudi podjetništvo. Kot politologa ga zanimajo zlasti mednarodne organizacije, pa tudi podjetništvo. Foto: Nenad Cizl Ker so ga zanimale mednarodne organizacije, ga je pot hitro zanesla v podmladek Združenih narodov (United Nations Youth and Students Association), kjer je opravljal raziskovalno delo in sodeloval pri različnih projektih.

V drugem letniku študija se mu je ponudila priložnost, da se je zaposlil na veleposlaništvu Izraela za Slovenijo, ki pa je vodeno z Dunaja, saj Izrael še danes nima veleposlaništva v Sloveniji.

Iskali so nekoga, ki ima dober stik s Slovenijo, ki mu je gospodarstvo blizu, Bližnji vzhod pa je Luko vedno zanimal. "Izrael je država, ki je sama po sebi izziv – s svojimi pozitivnimi in negativnimi stvarmi. Zdel je mi je zanimiva možnost."

V Avstriji študentskega dela, kot ga poznamo v Sloveniji, ni. Takoj se je zaposlil za nedoločen čas, z osemurnim delovnikom.

Začel je kot koordinator gospodarskega in kulturnega sodelovanja med Slovenijo in Izraelom. Kot tak je imel veliko stikov s slovenskimi in izraelskimi podjetji. Po nekaj letih je dobil dodatne zadolžitve iz multilateralnega dela misije pri OZN in OVSE na Dunaju. Na veleposlaništvu je delal več kot osem let.

"Za Izrael je Slovenija zanimiva zlasti na področju podjetništva, start-upov, novih tehnologij"

Izraelci s Slovenijo poslujejo že od slovenske osamosvojitve, ko so sklepali posle z orožjem, potem pa se je poslovanje osredotočilo zlasti na elektroniko, telekomunikacije, vojaško tehnologijo, na področja, po katerih je Izrael znan, da je razvit, pojasnjuje Luka. Na teh področjih ima Slovenija zelo dobro znanje. Izraelce zanima tudi poljedelska tehnologija, predelava hrana, učinkovita raba energije, torej predvsem okoljski in poljedelski sektor.

"Na Slovenijo gledajo kot na razvito državo, ki ima pridno delovno silo in dobro znanje, ki bi ga po mojem mnenju lahko še veliko boljše tržili. V zadnjih 10 letih smo se tudi tega malo naučili. V velikih slovenskih podjetjih so videli precej potenciala." Pravi, da je tudi na slovenski strani veliko zanimanja za izraelska podjetja.

Na proslavi ob dnevu izraelske neodvisnosti Na proslavi ob dnevu izraelske neodvisnosti Foto: Mediaspeed

Leta 2014 je začel sodelovati z Banko idej v Mariboru, skladom, ki mladim pomaga razvijati njihove ideje. Ponujajo jim finančno podporo za načrtovanje in izvedbo idej.

Bančništvo in projektni menedžment

Isto leto je prenehal delati na veleposlaništvu, se posvetil študiju in ga tudi končal. Letos februarja se je zaposlil na Sberbank Europe, ki ima sedež na Dunaju, pokriva pa Srednjo, Vzhodno in Južno Evropo ter Nemčijo. Luka opravlja funkcijo menedžerja vseh projektov, ki jih ima Sberbank na tem področju.

Na vprašanje, kaj ga je zaneslo v bančništvo, odgovarja, da ni bilo krivo bančništvo, ampak projektni menedžment. "Ko spoznaš metodologijo, ko znaš upravljati procese, lahko delaš v OZN, bančništvu ali prodajaš posodo, karkoli." V novi službi je videl priložnost za osebno rast in razvoj.

Luka dolgoročno ne namerava ostati v bančništvu. Zanima ga podjetništvo – start-upi, razvoj novih podjetij, svetovanje na tem področju ali pa tudi mednarodne ali neprofitne organizacije, kjer bi lahko delal na področju projektnega menedžmenta. Luka dolgoročno ne namerava ostati v bančništvu. Zanima ga podjetništvo – start-upi, razvoj novih podjetij, svetovanje na tem področju ali pa tudi mednarodne ali neprofitne organizacije, kjer bi lahko delal na področju projektnega menedžmenta. Foto: Peter Pernunovič "V Sloveniji marsikaj verjetno ne bi bilo mogoče"

Kaj mu je prinesel študij na Dunaju? "Študijskih pogojev za posamezen letnik nisem imel. To ti omogoča, da si študij organiziraš po svojih zmožnostih in interesih. Študij je razdeljen na dva dela, znotraj teh dveh delov je treba opraviti določene obveznosti, kako in kdaj jih boš izvedel, je pa tvoja odločitev. Napreduješ v svojem tempu." Tako je lahko začel malo počasneje, ko se je še privajal in izpopolnjeval jezik. Takrat je veliko časa posvetil tudi raziskovanju in delu v podmladku Združenih narodov.

"V Sloveniji marsikaj od tega verjetno ne bi bilo mogoče. Vprašanje je, kako bi oblikoval svojo kariero, če ne bi šel na Dunaj. Na splošno se mi zdi, da ti tujina daje večjo perspektivo, širino, to je gotovo prednost."

Priložnosti za vse

"Dunaj je mesto, ki ponuja veliko priložnosti za vsakogar – na glasbenem, likovnem, kulinaričnem področju, zadnja leta postaja zanimiv tudi na področju urbane kulture, ki je bila prej precej zanemarjena, ker je prej Dunaj gojil zlasti klasično, bolj konservativno kulturo.

Kaj najbolj ceni iz ponudbe mesta? "Možnost za spremljanje kulture, glasbe." Večkrat obiskuje opero, gledališče, koncerte. Všeč mu je tudi, da je mesto zelo odprto za inovacije, priložnosti, do katerih so ljudje v Sloveniji morda bolj skeptični, pravi Luka. Ljudje si včasih ne upajo začeti kaj novega, udejanjiti svojih idej. "Dunaj daje ljudem zagon."

Dunaj je prestolnica zlasti klasične umetnosti. Dunaj je prestolnica zlasti klasične umetnosti. Foto: Reuters

Nerazčiščena zgodovina

Po drugi strani pa opaža, da ima Avstrija še vedno neke ovire, ki so morda povezane z družbenimi koncepti, ki jih še ni prešla. "Avstrija nikoli ni primerno predelala svoje zgodovine glede druge svetovne vojne in nacizma. Drugače kot v Nemčiji je to v Avstriji še vedno neka tabu tema. Niso si še priznali, koliko so bili sokrivi ali bili celo pionirji v antisemitizmu, zlasti na Dunaju, oziroma koliko se še vedno predstavljajo kot prvo žrtev nacizma, kar je čista zgodovinska izmišljotina, politični konstrukt," trdi Luka.

Posledice vidi v tem, da je vprašanje avstrijske identitete precej nerazčiščeno. "To se vidi tudi v napetostih s Slovenijo (dvojezične table), odnosu do Turkov ali nekdanjih Jugoslovanov."

Tudi sam ima nekaj slabih izkušenj z govorjenjem slovenščine na ulicah. Bil je opozorjen, naj govori nemško. "To kaže na napetost, nestrpnost, verjetno tudi na negotovost glede lastne identitete."

O nestrpnosti

Luka meni, da bi Avstrija lahko gradila prav na svoji večkulturnosti, saj je pravzaprav skupek etničnih skupin in kultur – zlasti Germanov in Slovanov. Če bi razčistili svoje identitetno vprašanje, ne bi prihajalo do takih ali drugačnih nestrpnosti, meni naš sogovornik.

Nemčija je zadeve razčistila do te mere, da se družba zaveda, kaj se je zgodilo, kdo je to zakrivil, zakaj se je zgodilo. Pokesali so se za to in tega nočejo ponoviti. V Nemčiji bi nestrpnost, če bi se začela ponavljati, hitro opazili, sledilo bi ukrepanje, je prepričan. "Nemcem je jasno, da je to narobe. V Avstriji pa nikoli ne vem, kaj se lahko zgodi."

Svobodnjak Hofer ali "zeleni" Van der Bellen?

Avstrija danes ponavlja drugi krog predsedniških volitev, saj je bil prvi razveljavljen. "Proces volitev je postal že skoraj absurden, ker se vleče že tako dolgo. Ob prvem krogu je bila debata zelo naelektrena, veliko je bilo vprašanj, kaj se lahko pričakuje od kandidata svobodnjakov Norberta Hoferja. Po drugem krogu, ko se je odprlo vprašanje glasovnic, pa je nastal nek vakuum, ko se je bolj govorilo o tem, kako je lahko prišlo do nepravilnosti."

"Volitve se čuti, ker je še veliko plakatov po mestu, ni pa volilne mrzlice," pravi Luka. "Volitve se čuti, ker je še veliko plakatov po mestu, ni pa volilne mrzlice," pravi Luka. Foto: Reuters Luka meni, da je bila kampanja v zadnjem času veliko manj aktivna, kot bi sicer bila. "Bojim se, da je večina ljudi, ki bi sicer šla na volitve zato, da se nekaj ne zgodi (v tem primeru, da se Hofer ne bo izvoljen), zdaj veliko manj iniciativna. Zelo mogoče je, da bo to v prid Hoferju. Zdaj je imel dodaten čas, da mobilizira še več svojih podpornikov. Za razliko od Van der Bellna, ki, zdi se mi, tega časa ni dobro izkoristil."

Avstrijski predsednik, tako kot slovenski, nima veliko politične moči. "Zato velikih sprememb ne bo mogel narediti, a funkcija kot taka ima vseeno veliko težo pri ustvarjanju splošne atmosfere – kako se lotevati problemov v družbi."

Luka opozarja, da skrajno desna stranka FPÖ iz leta v leto dobiva več glasov. "Začelo se je z županskimi volitvami, bojim se, da bo v prihodnje tako tudi na parlamentarni ravni." Z zmago Heiderjevega naslednika Norberta Hoferja bo FPÖ dobila legitimacijo svoje skrajne politike, opozarja Luka.

 

 

Avanturistični in raziskovalni duh, boj za preživetje, ekonomska stiska, študij, kariera, ljubezen … Različni so in so bili razlogi, zaradi katerih Slovenci že od nekdaj odhajajo v svet. Veliko jih je in vsak nosi drugačno zgodbo o življenju, delu in uspehu. Kako živijo, kaj počnejo, kako gledajo na Slovenijo, kakšne stike ohranjajo z domovino in ali se nameravajo vrniti, pišemo v nedeljski rubriki Novo upanje onkraj meje.

Poznate tudi vi koga, ki zanimivo življenje živi v tujini? Vabljeni, da svoje predloge pošljete na katja.nakrst@tsmedia.si.

Sorodne vsebine

Komentarji

13
  • JackHerer / 04.12.2016. ob 12:47

    Na srečo nas niti najmanj ne motijo šiptarji v Sloveniji a ne ... Problem nas Slovencev je popolna odsotnost nacionalne zavesti. Nacionaliste smo uspeli demonizirati vse, ki niso za kaviar socializem pa itak masovno naslavljate kar s fašisti. Sam razumem ljudi po vsem svetu, ki niso neskončno navdušeni nad multikulti "politiko".

  • Tomcee / 04.12.2016. ob 13:56

    Povsod je enako...če si prišel na Dunaj služit in delat kariero moraš govoriti nemško. Ako si milijonar in te milijone zapravljaš na Dunaju lahko govoriš tudi Turško.

  • jernej88 / 04.12.2016. ob 14:36

    zakaj se pa avstrijci ne zavedajo ko pridejo v slovenijo in govorijo slovensko ....ne še angleško se nočejo pogovarjat ker mislijo da je nemščina center vesolja

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano