termometer

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
termometer
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
termometer
Juretovi delovni dnevi se začnejo zgodaj, s prvim operativnim sestankom ob 6. uri, in končajo pozno, ob 20. uri, ko delo prevzame nočna izmena.
Jure Klopčič v svoji pisarni.
Foto: Osebni arhiv
Jure Klopčič je imel med študijem na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani kot mladi raziskovalec možnost sodelovati pri gradnji različnih predorov na slovenskem avtocestnem križu. Tudi po končanem študiju je služboval kot asistent v visokošolski ustanovi Alma Mater, kjer je bil prav tako vpet v gradnjo predorov.
Nato se je gradnja avtocestnega križa oziroma predorov končala/upočasnila in projektov, ki bi Jureta zanimali, je kar naenkrat zmanjkalo.
Dobil pa je ponudbo za delo pri zanimivem in zahtevnem projektu v Kanadi. In je šel.
"Kot vodilni inženir za proizvodne predore skrbim za racionalno, pravočasno in varno gradnjo rovov pod rudnim telesom, iz katerih bo med življenjsko dobo rudnika potekalo pridobivanje uranove rude," pojasnjuje Jure.
Jure z ekipo namreč z metodo, ki je pri nas dobro poznana, tj. nova avstrijska metoda gradnje predorov, uspešno kljubuje vsem vplivom zaledne hribinske mase, umetnega zmrzovanja tal in pridobivanja rude.
Ob preboju enega od jaškov z ekipo.
Foto: Osebni arhiv
Sicer pa rudnik po Juretovih besedah velja za enega najbolj tehnično zahtevnih projektov na svetu, mnogi strokovnjaki so zaradi zelo slabih geoloških pogojev in visoke koncentracije rudnega telesa verjeli, da izkoriščanje ne bo mogoče oz. uspešno.
Nadalje pojasnjuje, da jim je s celo vrsto inovativnih pristopov po dolgih 27 letih razvoja rudnika uspelo: v letu 2013 so pridobili prvo rudo in leto kasneje se je začela redna proizvodnja. V zadnjem letu je ta rudnik tako prispeval skoraj deset odstotkov celotne svetovne proizvodnje "rumene pogače". Je pa rudnik za rudarske razmere majhen, v njem hkrati živi in dela okrog 300 ljudi.
Tukaj se nahajata vhoda v podzemlje.
Foto: Osebni arhiv
Juretovi dnevi se začenjajo zgodaj in končujejo pozno. Ob 6. uri ima prvi operativni sestanek, tudi delo, ki sledi, je naporno, a kot pravi Jure, hkrati zelo zanimivo in odvisno od faze gradnje. Včasih tako preživi ves dan v škornjih, delovni obleki in s čelado na čelu predora, včasih pa ves dan opravlja pisarniška dela, kot so monitoring, optimizacija delovnih ciklov, podpornih projektov in podobno. Delo navadno poteka do 20. ure, ko izmeno začne nočna ekipa.
Sicer pa v rudarski industriji delo poteka v izmenah, ki so običajno strnjene v 14 dni skupaj, sledi pa 14 dni odmora zunaj rudnika. Med odsotnostjo Juretovo delo opravlja t. i. cross-shift, ki ima popolnoma enake obveznosti in dolžnosti. Delovni procesi posledično potekajo nemoteno.
Še največ interakcije med zaposlenimi je med obroki v kantini, saj uporaba mobilnih telefonov tam ni dovoljena.
Jure pove, da je zaradi svoje narave njegovo delo v Kanadi popolnoma drugačno od tistega, ki ga je opravljal prej. Predvsem ni prostih koncev tedna, praznikov, božiča ali novega leta oziroma je to odvisno od tega, kdaj delaš ali si prost.
Dvotedensko nepretrgano delo je psihično in fizično zelo naporno, vendar Jure pravi, da 14 prostih dni ta napor odtehta. Zdaj si težko predstavlja običajni delovnik od ponedeljka do petka. Kot največjo prednost izpostavlja neskončno možnost potovanj, saj je delo v rudniku dobro plačano, zaposleni pa si posledično lahko privoščijo marsikaj.
Jure na enem od potovanj po ameriških nacionalnih parkih.
Foto: Osebni arhiv
Glede na to, da Jure dela več kot 13 ur dnevno, veliko prostega časa nima, pa tudi energije ob koncu dneva ostane bolj malo. Ob večerih se tako večina Juretovih sodelavcev namesti pred televizorje. Nekaj se jih odpravi v telovadnico, med njimi pa je tudi Jure. Igrajo nogomet, dvoranski hokej, odbojko, badminton, namizni tenis …
"Po končanih dveh delovnih tednih pa nastopi čas za pravo življenje. Sam ga izkoristim tako, da potujem okoli. Včasih na smučanje v kanadsko ali ameriško Skalno gorovje, včasih grem z nahrbtnikom na potep po Severni ali Srednji Ameriki, pozimi še največkrat nekam na toplo na Karibe, v Srednjo ali Južno Ameriko," pove Jure.
Jure izpostavlja ostro kanadsko zimo. V zadnjih dneh so se temperature na primer spustile vse do -30 stopinj Celzija, z učinkom vetra tudi pod -50 stopinj Celzija, saj čez odprto kanadsko ravnico brije leden veter s severa, ki občutek mraza potencira. Zime so ekstremno dolge, običajno začne zmrzovati oktobra in led na okoliških jezerih ostaja vse do sredine junija.
Poletja so topla, na vroč poletni dan temperatura doseže tudi 28 stopinj Celzija. Pozimi je zaradi izredno kratkih dni zelo turobno, saj Jure včasih, če ves dan dela v jami, ne vidi sonca cela dva tedna. "Ob jasnih nočeh in če ni preveč mraz, ponoči občudujemo čudoviti ples severnega sija nad obzorjem," dodaja sogovornik.
Pokrajina severne Kanade pozimi.
Foto: Osebni arhiv
Poleti pa se vse skupaj obrne, saj dnevna svetloba skoraj ne mine, kar ima včasih slab vpliv na bioritem, predvsem spanje. Ker je poletje kratko, Jure opaža, da Kanadčani to obdobje veliko bolj cenijo kot Slovenci. Zanimivo je, da se v tem času množično odpravijo k jezerom, kjer ribarijo, pa na lov in športne aktivnosti: "Če je pozimi gledanje televizije in njihovega nacionalnega športa, hokeja, glavno razvedrilo, poleti televizijski sprejemniki samevajo, ljudje pa se družijo. Kanadčani so na splošno precej bolj družabni in odprti, kot smo Slovenci."
Moram potrkati, da razen kakšnega prehlada zdravstvenih težav tu nisem imel. V rudniku imamo medicinsko sestro, ki je dovolj izkušena, da lahko oskrbi manjše poškodbe in bolezni. Če se pojavi kaj resnejšega, se poškodovanca s helikopterjem ali letalom premesti v Saskatoon. Manjše stvari vedno zdravijo s tabletami. Dobiš jih za vsako malenkost, celo za najmanjši nahod, saj poskušajo za vsako ceno preprečiti, da bi se kakšne nalezljive bolezni razširile po kampu.
Ena od Juretovih priljubljenih aktivnosti v prostem času.
Foto: Osebni arhiv
Juretovo delovno mesto je odvisno od cene surovine. Trenutno je cena urana na zgodovinsko nizkih ravneh, rudniki pa poslujejo z izgubo. Rudnik, v katerem dela Jure, posluje s pozitivno ničlo. Posledično so investicije redke, saj čakajo na spremembe na trgu. Rudarska podjetja v tem času bolj kot zaposlujejo, odpuščajo.
V rudniku, kjer je zaposlen, je dela še za približno pol leta, nato pa bodo gradnjo podzemne infrastrukture za nekaj let popolnoma ustavili. "Imam to srečo, da izhajam iz predorske industrije, kamor se nameravam po avanturi v rudarskem sektorju tudi vrniti," pojasni Jure.
V Sloveniji se z gradnjo predora Karavanke približuje projekt, ki Jureta zelo zanima. Gradnja se bo predvidoma začela leta 2018, do takrat pa namerava ostati v Kanadi. Priložnost se mu odpira v Torontu, kjer gradijo novo progo podzemne železnice, v prihodnjem letu pa bodo začeli graditi več podzemnih postaj.
Še nekaj utrinkov iz Kanade:
Lisica na obisku.
Foto: Osebni arhiv
Obvestilo, ki pove vse.
Foto: Osebni arhiv
Pljub polenovke, ki je del tradicionalnega običaja "screeched in" na Novi Fundlandiji. Veliko Juretovih sodelavcev je iz tam in ob obisku je bil nujen tudi ta običaj.
Foto: Osebni arhiv
Območje rudnika.
Foto: Osebni arhiv
Pogled iz pisarne na jezero Waterbury ob zimskem dnevu.
Foto: Osebni arhiv
Pokrajina severne Kanade poleti.
Foto: Osebni arhiv