Stojan Petrič: Glede na to, kar ustvarimo, so naše plače previsoke

Stojan Petrič je že dve desetletji predsednik multinacionalke Kolektor s sedežem v Idriji. Kolektor, ki je največji svetovni proizvajalec komutatorjev za elektromotorje, zaposluje 3.090 ljudi, od tega 2.230 v Sloveniji. Lani so ustvarili 467 milijonov evrov prihodkov. Letos bo Petrič dopolnil 65 let in se konec leta upokojil. Stanovsko združenje Manager mu je v začetku aprila podelilo priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Istočasno se je razvedelo, da ga zaradi poslov preiskuje NPU.

Kako pogosto vi komunicirate s svojimi delavci? Kako pogosto greste v proizvodnjo? V proizvodnjo sem hodil zelo pogosto. Zadnjih nekaj let, ko se je moja operativna funkcija zmanjšala in imamo glavnega izvršnega direktorja, hodim redkeje. Prej sem bil pa velikokrat v proizvodnji. Hotel sem namreč videti, kaj se v proizvodnji dogaja.

Ali lahko nek delavec iz Kolektorja pride do vas? Lahko.

Koliko časa čaka na pogovor z vami? Ne čaka.

To vas sprašujem, ker ste prej omenili fleksibilno delovno zakonodajo. Zakaj se v Sloveniji s sindikati nikoli ne moremo dogovoriti za reformo? Na to vprašanje ne znam odgovoriti. Naj povem, kako smo to s sindikatom uredili v Kolektorju, zato tudi spoštujem naš sindikat. Ko je leta 2009 nastopila kriza in je prodaja na osnovnem komutatorskem programu padla za 50 odstotkov, sva si z glavnim izvršnim direktorjem najprej zmanjšala plačo za 20 odstotkov. Potem drugim direktorjem za 10 odstotkov. Ko se je kriza še nadaljevala, so najine plače padle za 40 odstotkov, drugim direktorjem za 20 odstotkov, zaposlenim pa za 10 odstotkov.

Z nižjo plačo smo zdržali eno leto. Do septembra naslednjega leta, ko so spet prišla naročila. Takrat smo plače takoj popravili nazaj. Dober občutek je, da ljudje, če jim sporočiš, da so težave in da se bodo stvari, ko bodo težave mimo, spet popravile, to razumejo. Seveda pa moraš to pozneje tudi narediti.

Opisali ste primer sindikata v Kolektorju, ki ne odraža slike Slovenije, kot Idrija, za katero pravite, ne odraža slike Slovenije po delavnosti. Kako na makroravni vidite vlogo sindikatov v Sloveniji? Vloga sindikata je gotovo razumevanje gospodarske situacije, ki je trenutno v Sloveniji. Temu razumevanju situacije se morajo prilagoditi. Znotraj ekonomsko-socialnega sveta se morajo dogovoriti, ali je ta pripravljen popustiti. To govorim tako za sindikate v gospodarstvu kot v javnem sektorju.

Če sindikati popustijo, kar zadeva zamrznitev plač ali določeno zmanjšanje plač, kar je bila tudi naša zamisel, potem je treba vedeti, kam ta denar gre. Ta denar ne more iti za neproduktivne namene, ampak za produktivne namene in v razvoj. Ko se položaj izboljša, pa je treba ljudem omogočiti, da imajo višje plače. Pa tudi, kot sem že predlagal, da sodelujejo pri dobičku podjetja.

Zakaj potem v Sloveniji ne zmoremo narediti korenite reforme? Leta 2007, na vrhuncu konjunkture in minimalne brezposelnosti, smo imeli sindikalni protest. Zakaj ne zmoremo dialoga v Sloveniji? Zaradi vodij.

So to vodje sindikatov? So to vodje v politiki? Ali ste to vi iz gospodarstva? Razlog je nezmožnost dogovarjanja med vodji. Če znaš ljudem predstaviti vsebino sprememb in potrebo po teh spremembah, te bodo ljudje razumeli.

Kateri vodje v Sloveniji ne znajo razložiti situacije in potreb? Po mojem so to vodje sindikatov na eni strani. Oni bi se morali zavedati, da je v krizi treba plače obdržati na istem mestu, kot so bile lani. Ampak to je treba ljudem tudi razložiti.

Strinjam se s tem, da moramo minimalne plače ohraniti. Razumem ljudi, ki imajo minimalne plače in živijo v težkih razmerah. Pri njih moramo ohraniti nek minimalen standard.

Vendar je za druge plače treba poiskati možnost, da če je podjetje v stiski, govorim o podjetju, a s tem mislim tudi na Slovenijo, da se iz tega naslova poskuša nekaj prihraniti in nameniti za prihodnji razvoj.

Ampak zdaj govorimo o sindikatih v realnem sektorju. Najbolj glasni so sindikati v javnem sektorju. Kaj pa lahko njihovo vodstvo ponudi svojim članom? V javnem sektorju sta samo dve možnosti: ali se zamrzne masa za plače ali pa se zmanjša število zaposlenih.

Vidimo, da ukrep zamrznitve mase plač ni dovolj, ker je poraba prevelika in je primanjkljaj prevelik. V proračunu je še veliko vzvodov, kako to napraviti. Vse je odvisno od tega, ali imaš gospodarsko rast ali ne.

Ampak Slovenija nekajodstotne gospodarske rasti nima in je očitno še nekaj let ne bo imela. Če bo tako še naprej, potem se bomo morali zadolževati, dokler ne pridemo do prave gospodarske rasti.

Ali so plače v Sloveniji previsoke? Niso.

Glede na to, kar proizvedemo? Glede na to pa so.

Ampak saj vedno gledamo kazalnike glede na to, kaj proizvedemo. Glede na strukturo slovenske industrije in glede na to, kar trg prizna skozi ceno, potem so plače verjetno previsoke.

Rekli ste, da vodje niso zmožni dogovoriti se. Se pravi, da moramo menjati vodje? Če v gospodarstvu nismo zadovoljni z direktorjem, ki ne dosega poslovnih rezultatov, se z njim resno pogovarjamo in potem naredimo ustrezno prerazporeditev.

Pred dnevi so mediji poročali o policijski preiskavi, ki se nanaša na posle podjetja Etra33 iz leta 2010. Očitajo vam denarni odliv iz Kolektorja v druge države ter nepravilnosti pri lastninjenju. Kaj se je dogajalo? Človeka žalosti, da ob takšni priložnosti, kot je stanovska nagrada za življenjsko delo, spoznam tudi to, da so se zaradi nekih zamer v tej idrijski dolini v preteklosti dogajale prijave, ki zame nimajo pravne osnove. To sem povedal tudi na združenju Manager. Glede prevzema proizvajalca energetskih transformatorjev Etra33 smo dobili vrnjen ves denar skupaj z obrestmi. Kolektor je zaslužil, oškodovan ni bil nihče.

Glede drugih stvari pa se mi včasih zdi prav malo smešno, da se o pogovarjamo o tem, saj sploh niso preverili, ali je Stojan Petrič pri tem kaj imel. Če govorite o stvareh, ki so se dogajale prek Luksemburga, s tem nimam nič.

Ali je bil kdo oškodovan pri poslih za prevzem Etre33? Za prevzem Etre33 nihče. V tej dolini je pač nekdo, ki je veliko investiral v finančne transakcije in je podjetje visoko zadolžil. To je povzročilo tudi to, da želi eden od preteklih investitorjev v enega od naših lastnikov, to je družba FMR, svoj vložek zdaj prodati. Znesek, ki je bil takrat plačan za nakup, danes za nas ni več zanimiv za nakup. Delež smo sicer pripravljeni odkupiti po polovični ceni, ampak nasprotna stran tega noče in zato uporablja druge vzvode, da bi nas privedli v nakup. Prepričan pa sem, da Kolektor tega ne bo nikoli kupil.

Kako pa danes posluje Kolektor Etra? Posluje slabše, predvsem zaradi investicije. Če me vprašate, kako se počutim, saj sem tudi sam investiral v Etro, se počutim tako kot takrat, ko je cena Krkinih delnic padla na 45 evrov, kupil sem jih pa po 70 evrov.

Upam, da bomo z Etro prišli v boljše čase. Treba je povedati, da ima Etra 40 odstotkov vseh Kolektorjevih posojil. Podjetje je izredno zadolženo. Na področju transformatorjev in elektroenergetike so trenutno zelo težki časi. Prodajajo se nemška podjetja, Siemens je zaprl nekaj obratov. V tem trenutku se glede na razmere v Etri kar uspešno borimo. Rezultati pa niso takšni, kot so bili v preteklosti, saj bi potrebovali veliko naročil, ki jih pa trenutno ni.

Si upate napovedati, koliko ljudi bo Kolektor zaposloval čez pet let? Če gledamo z vidika tega, kar bomo napravili v tem času, govorim o prevzemih, potem bi morali čez pet let imeti tisoč ljudi več.

V Sloveniji ali v skupini? V skupini.

Koliko od tega doma, koliko zunaj? Doma bi jih lahko imeli še bistveno več, če prevzemi uspejo. Bi pa težko ocenil razmerje. Imamo potencial za prevzeme, za to imamo namenjenega kar nekaj denarja. Če bomo to uresničili, potem s tem, ko prevzamemo podjetje, prevzamemo tudi zaposlene.

V preteklosti so menedžerji, ki so danes ali na sodišču ali že obsojeni, prejemali nazive, kot je menedžer leta in podobno. Potem pride kriza in čez nekaj let se ti isti ljudje znajdejo v preiskavi. Je bila po vašem mnenju kriza koristna s tega vidika, da se je povečala senzibilnost organov pregona, saj so ti začeli preiskovati posle, ki bi bili sicer v obdobju konjunkture uspešno izpeljani in bi obveljali za uspešne? Verjetno je ta dejanja del krize tudi povzročil. Če krize ne bi bilo, teh dogodkov ne bi bilo. Če navežem na moj primer kriminalistične preiskave, pa je treba vedeti, da pobuda za preiskavo izhaja iz te doline. Naša dolina ima samo eno zelo dobro veliko podjetje, to je Kolektor. Letno ustvarimo skoraj 25 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo. Podjetje je nezadolženo, Kolektor je poleg Krke eno redkih tako malo zadolženih slovenskih podjetij.

Ampak verjetno ne morete zanikati, da je za delovanje države nujno potrebna učinkovita pravna država. V Sloveniji smo šli iz ene skrajnosti v drugo. Pred leti niso organi niti pogledali gospodarskega kriminala, danes pa je kriminal, če zdravniku plačaš kavo. Zato si nihče več ne upa nič narediti. Strah nas je, da bi se za karkoli upali odločiti. In to nas duši.

Kje je v takšnih pogojih družbena odgovornost? Človek mora imeti pamet in mora si upati tvegati. Ne smemo dušiti tistih, ki si upajo tvegati, seveda pa je treba preganjati vsakogar, ki spravi v svoj žep, kar ni njegovo.

Začeli smo z nagrado za vaše življenjsko delo, prav je, da končamo s pogledom v prihodnost. Lani se je Stojan Petrič omenjal kot kandidat za tehničnega mandatarja vlade. Leta 2014 Stojan Petrič odhaja v pokoj. Leta 2015 bodo volitve. Kaj bo leta 2015 počel Stojan Petrič? Stojan Petrič bo leta 2015 predsednik sosveta koncerna Kolektor, tekel bo in se ukvarjal z vnuki.

Koliko kilometrov na teden pa bo pretekel? Danes pretečem 40 kilometrov na teden, takrat jih bom pa nekaj več, ker bom imel več časa.

Ali to pomeni, da Stojana Petriča politika ne mika? Ne. Nisem za politiko.