Kurenti nismo komunalna služba, smo častilci narave

Tako filozofsko in poduhovljeno dr. Štefan Čelan (1957), župan Mestne občine Ptuj, razume pomen tradicionalnega kurentovanja na Ptuju in kurenta kot osrednjega mističnega lika tega dogajanja. V tem času je po službi kurent tudi sam, pri čemer pravi, da težko racionalno pojasni, kaj je botrovalo temu, da ga je tako prepojilo z bogato etnografsko pustno dediščino v teh krajih, o čemer že nekaj let piše tudi knjigo. Štefan Čelan je župan Mestne občine Ptuj od leta 2002, pred tem pa je v začetku devetdesetih na občini delal kot svetovalec za razvoj, bil direktor znanstveno raziskovalnega razvojnega zavoda Bistra Ptuj, mladi raziskovalec na Fakulteti za kemijsko tehnologijo na Univerzi v Mariboru. Še prej je delal kot razvojni tehnolog v podjetju Agis Ptuj, ki je pozneje postalo del podjetja Sava Kranj. Leta 1997 je doktoriral iz kemijske tehnologije.

Ali ste s težkim srcem predali ključe mestne hiše in začasno oblast princu Dornavskemu ob začetku kurentovanja, kot veleva tradicija? Hm, ne. Z velikim veseljem (smeh). To je že moja dolgoletna izkušnja in vsi dozdajšnji princi so to delo dobro opravili. Glede na to, da gre za prvega princa, ki ima dvoletni mandat in je že eno leto opravljal funkcijo, sem oblast predal brez strahu.

Kaj počnete v tem pustnem času, ko niste glava mesta? Ste samo kurent? Redne dolžnosti seveda moram opravljati vsak dan. Ko pa končam delo v pisarni, si nadenem kurentovo opravo in se odpravim od hiše do hiše, od prijateljev do prijateljev, potujemo pa tudi po tujini.

Kako kriza vpliva na izvedbo kurentovanja na Ptuju? Morate varčevati pri tem dogodku ali je kurentovanje za Ptuj tako pomembno, da je nedotakljivo? Kar zadeva dogodek, kot varovanje etnografske pustne dediščine, je zagotovo nedotakljivo. Ko pa govorimo o obsegu, pa je bilo treba kar nekaj vsebin skrčiti. Na primer zmanjšati številčnost tistih skupin iz tujine, kjer smo nekoč dovoljevali neomejeno število članov. To smo morali omejiti na maksimalno 30 udeležencev.

Koliko denarja v proračunu Mestne občine Ptuj namenjate za kurentovanje? Mestni proračun ima pri tem dvojno vlogo. Eno je zagotavljanje neposrednih finančnih sredstev, kar pomeni okrog 50 tisoč evrov. Drugi, velik del v višini 150 do 200 tisoč evrov pa opravimo v delu in storitvah javnega komunalnega podjetja in drugih javnih služb, česar organizatorjem ne zaračunavamo. Približno 200 do 250 tisoč evrov pa je potrebno še sponzorskega in donatorskega denarja.

Kakšna je sicer mednarodna dimenzija ptujskega kurentovanja, koliko držav je navzočih? V 54 letih nam je uspelo vzpostaviti dobre mednarodne povezave in na nedeljski povorki pričakujemo udeležence iz 15 držav. Ob 50-letnici smo si zadali za cilj, da bi na Ptuju imeli etnografske pustne maske z vseh celin sveta, kar nam je tudi uspelo. S sledenjem temu bomo nadaljevali, ko bodo krizni časi mimo. Največje narodovo bogastvo je etnografska in ne karnevalska pustna dediščina. Naš cilj je, da postanemo največji svetovni etno fest. Vsak, ki bo želel na področju etnografije nekaj pomeniti, bo torej moral priti na Ptuj.

Koliko ljudi si ogleda kurentovanje? Letos na 126 prireditvah v 11 dneh pričakujemo okrog sto tisoč obiskovalcev. Na osrednji povorki v nedeljo jih pričakujemo okrog 50 tisoč. Pokažite mi dogodek v Sloveniji, ki lahko v enem dnevu na enem mestu združi toliko ljudi? Na primer v Planico pride 20 tisoč ljudi, na Zlato lisico 15 tisoč. Kaj bi dala slovenska nogometna reprezentanca, da jo pride gledat 50 tisoč ljudi? Kurentovanje je zagotovo največji slovenski dogodek javnega pomena.

Zakaj ste vi kurent? Kurent sem od svoje zgodnje mladosti, ker se zavedam, da je smisel življenja v dajanju in osrečevanju, ne pa v egoizmu in kopičenju materialnega premoženja zgolj za lastne potrebe. In to še petkrat, desetkrat več kot v določenem trenutku potrebuješ, torej to ni moj etos. Saj sicer ne bi tukaj sedel na tem mestu. Kaj pa počne župan 24 ur na dan? Toliko časa se razdajamo za javno dobro. Cele dneve in noči razmišljam, kako bodo nekje imeli boljši vrtec, šolo, čistilno napravo …

Kot znanilci pomladi bi se morda morali aktivirati prej, letos je pust precej pozno, pa bi morda lahko preprečili ledeno in vodno ujmo? Takšno razmišljanje je stereotipno in ni povsem na mestu. V prispodobi zelo rad povem, ko mi kdo reče, da odganjam zimo in v deželo prinašam pomlad, da imamo mi zato komunalno podjetje, torej mi nismo zimska redarska služba. Če so ta obredja skozi zgodovino kaj počela, so se kvečjemu zahvaljevala materi naravi za umirjen zimski čas in so pela hvalnico pomladi. Torej mi se ne ukvarjamo s tem, da bi karkoli preganjali, ampak častimo eno in drugo obdobje.

Smo pa vas, kurente, letos pogrešali na zimski olimpijadi v Sočiju. Ob takšnih uspehih, ko so vsi govorili o Sloveniji, pa kurentov ni bilo zraven? Izgubljena priložnost za promocijo države? Spomnim se, da so kurenti nekoč navijali za naše smučarje na ZOI v Calgaryju leta 1990? Dvajset let smo se prepirali in nekaterim dokazovali, da ta obredja nimajo nič skupnega s smučarijo.

Torej ste nasprotnik tej rabi kurentov? Seveda. In če se vrneva k vaši razlagi, da naj bi odganjali zimo in prinašali pomlad … Nekaterim kolegom kurentom sem rekel: ali ste kdaj šli pogledat Toneta Vogrinca in ekipo na Pohorje, ko so pripravljali Zlato lisico in garali tri tedne od jutra do večera, da so pripravili progo. Vi pa odganjate zimo in v deželo prinašate pomlad. Kaj ste mu prišli zvončke posadit na progo? Torej, nič skupnega nimamo s tem. Še huje pa je to, da si nekateri nadenejo kurentovo opravo in gredo na nogometno ali rokometno tekmo. To je banalizacija in norčevanje iz te dediščine par exellence. Naš čas je med svečnico in pepelnico in takrat opravljamo obredja doma in v tujini, z namenom, da dvigamo zavedanje o pomenu etnografske pustne dediščine

Kaj pa obisk državnega zbora? Dajete to v isti koš kot obiske športnih prireditev? Državni zbor je eno izmed mest, kamor potujemo zato, da poskušamo tudi tam spreminjati etos in vrednote in seveda povabiti na naš dogodek. Ampak to se sme izključno delati med svečnico in pepelnico. Zunaj tega časa se ta stvar ne opravlja. Osebno pa nikoli nisem bil v državnem zboru.

Koliko pa kurentovanje prispeva k promociji Ptuja, da je mesto zanimivo tudi po koncu pusta? Kot zgodovinsko mesto delite usodo drugih podobnih mest v Sloveniji, kjer se veliko ukvarjajo s tem, kako vrniti življenje in utrip v mestna središča? V Pokrajinskem muzeju na Ptuju je stalna postavitev naših etnografskih pustnih likov, ki si jo na leto ogleda 80 tisoč obiskovalcev. To vidim kot pomemben generator razvoja. Če pa bomo znali kurentovo poslanstvo vnesti v zavest Slovenk in Slovencev in ga predstaviti v tujini, bomo pripeljali še več turistov in obiskovalcev v naše mesto. Prepričan sem, da je kurent pomemben ambasador ne le za nas, marveč za vso Slovenijo.

Glede na politično situacijo pri nas, kdo bodo glavne zvezde na glavni nedeljski pustni povorki na Ptuju, ki jim bodo udeleženci nastavili ogledalo? Srečen in zadovoljen sem, ko vidim, da je v karnevalskih skupinah iz leta v leto manj dnevne politične satire. Verjamem, da bo tudi letos tako in da več kot 80 odstotkov karnevalskih skupin, ki bodo nastopale na nedeljski povorki, ne bodo imele nobenega političnega ozadja. Ljudje imajo že dovolj rumenega (s)poročanja.