SDS se zavzema za kvorum na predsedniških volitvah

V SDS so zaskrbljeni zaradi nizke volilne udeležbe, ki je bila med najnižjimi v zgodovini in najnižja v kateremkoli prvem krogu volitev do zdaj. Po Grimsovih besedah vse kaže, da bo v nedeljo v drugem krogu udeležba še nižja, tak trend pa se odraža že kar nekaj časa. "To pod vprašaj postavlja legitimiteto izvoljenih kandidatov," je opozoril poslanec.

Preberite še:

-> "Slovenija potrebuje resetiranje na vseh ravneh"
->Tako poceni kot še nikoli: skromna kampanja Pahorja in Šarca #video
-> Pahor je ranljiv, a tudi Šarec ima več težav #foto #video

Glasovati bi morala najmanj petina vseh volivcev

Zato so v stranki vložili pobudo za začetek postopka za spremembo člena ustave, ki ureja predsedniške volitve, z osnutkom ustavnega zakona. SDS tako predlaga, da bi bil predsednik republike izvoljen z večino veljavnih glasov, a pod pogojem, da bo zanj glasovala najmanj petina vseh volivcev. Takšen kvorum velja tudi za veljavnost odločitve na referendumu.

"Predsednik republike si zasluži najmanj enako legitimiteto, kot je določen prag za zavrnitev posameznega zakona na referendumu. S tem dajemo tej funkciji tisto težo, ki si jo zagotovo zasluži, če je voljena neposredno, in opozarjamo na dejstvo, da je treba vsakokratne volitve vzeti z vso resnostjo," je prepričan Grims.

Predsednik SDS: O predsedniku bodo odločali levi volivci 

Predsednik SDS Janez Janša je po prvem krogu predsedniških volitev dejal, da je "škoda denarja za drugi krog, ker ni prave izbire". Podpore tako ni namenil nobenemu od kandidatov, je pa v dveh javnih pismih kritiziral aktualnega predsednika republike Boruta Pahorja.

Foto: Ana Kovač

"Tudi na državnozborskih volitvah velja določen prag"

Nekatere države imajo po njegovih navedbah na predsedniških volitvah mnogo višji prag, v SDS pa so sledili ustavnemu določilu za referendumski kvorum. Ob tem je Grims opozoril, da tudi na državnozborskih volitvah velja določen prag, ki ga morajo stranke preseči za vstop v DZ.

Predsedniška funkcija ima zagotovo veliko težo, ki pa ji ustrezno legitimnost da šele ustrezna udeležba na volitvah. To bi zagotovo povečalo tudi zaupanje v institucije sistema. V SDS so še prepričani, da bi kvorumsko določilo zelo pozitivno vplivalo na volilno udeležbo.

Če kvorum ne bi bil izpolnjen, bi sledil ponoven razpis volitev

Če kvorum ob ponovnem glasovanju ne bi bil dosežen, bi bil po Grimsovih besedah v najkrajšem mogočem roku potreben ponoven razpis volitev. Zato tudi z ustreznim ustavnim zakonom predvidevajo, da bi bile volitve za predsednika republike opravljene najmanj pol leta pred iztekom mandata.

"Če pa ta možnost ne bo sprejeta, bo glede na usihajočo udeležbo in na usihajoč ugled te funkcije veljalo razmisliti, da bi podobno kot v nekaterih evropskih državah predsednika republike volili v DZ z ustrezno kvalificirano večino," je napovedal Grims. Ta bi po njegovem mnenju morala biti najmanj dvotretjinska večina vseh poslancev.