Torek, 19. 11. 2013, 21.37
7 let, 9 mesecev
ZDA še nekaj časa ne bodo bankrotirale
Slovenski ekonomist Jože Mencinger je pred petimi leti šel celo tako daleč, da je napovedal točen datum, do kdaj naj bi Amerika bankrotirala. Od tistega roka je minilo že več kot 1600 dni (več kot štiri leta), ZDA pa so še vedno gospodarska velesila.
Zakaj ima lahko Amerika iz leta v leto proračunski primanjkljaj in se ob tem zelo poceni zadolžuje, na drugi strani pa si države, kot so Grčija, Portugalska in Slovenija, težko in drago zagotovijo zadolžitev na trgih? To si bomo pogledali v tem prispevku.
Sistem avkcij je postavljen tako, da obveznice sprva pokupijo t. i. primary dealers, ki pa so zavezani k temu, da pokupijo celotno izdajo obveznic. To jim seveda ni težko narediti, saj imajo dostop do centralne banke, od katere si lahko sredstva izposodijo (in založijo kupljene obveznice za ta sredstva). Ne glede na višino dolga bo tako postavljen sistem finančnemu ministrstvu vedno zagotovil možnost, da se zadolži na trgu. Seveda je lahko zahtevana donosnost na izdane obveznice višja ali nižja, vendar se kaj takšnega, kot se je zgodilo Grčiji ali kateri drugi evropski državi, ne more zgoditi.
Dodatno pa je za podjetja zelo pomembna vrednost valute oz. njeno gibanje v primerjavi z dolarjem. Vsem državam izvoznicam je v interesu, da je dolar močan v primerjavi z njihovo valuto, saj bodo tako za Američane njihovi izdelki cenejši, kar bo privedlo do povečanega izvoza v ZDA in višje gospodarske rasti. Če bi (teoretično) nastala kakšna panika na ameriškem obvezniškem trgu in bi posledično močno padla tudi vrednost dolarja, bi centralne banke po svetu priskočile na pomoč, ki pa bi bila bolj sebične narave kot pa herojske, saj bi želele ohraniti visoko vrednost dolarja. To bi storile z množičnimi nakupi ameriških obveznic, kar pa bi pripeljalo do rasti cen oz. nižanja zahtevane donosnosti.
Zgodovinsko gledano je torej ameriški dolg eden najvarnejših. Če pogledamo bonitetne ocene, je Amerika prav tako pri vrhu varnosti, saj ima oceno AA+ pri Standard &Poors, AAA pri Fitch, Aaa pri Moody's, AAA pri DBRS (kanadska agencija), A- pri Dagong (kitajska agencija) ter AAA pri JCR (japonska agencija).
Zaradi visokih ocen obstaja veliko povpraševanje po ameriških obveznicah, kar nas privede do četrtega razloga: količine dolga.
Majhen delež teh sredstev bi se lahko preusmeril v Anglijo, Francijo in Nemčijo, ki imajo trenutno okoli 20 tisoč milijard dolarjev dolga, vendar so tam druga (večja) tveganja kot pri ZDA. Najvarnejše države, kot so Švica in skandinavske države, so zadolžene skupno le okoli tri tisoč milijard, kar bi ob preusmeritvi sredstev tja pomenilo visoko rast vrednosti njihovih valut (česar si ne želijo) ter še nižje zahtevane donosnosti (ki se vrtijo pod enim odstotkom).
Po pregledu vseh štirih razlogov lahko ugotovimo, da Amerika ne bo tako preprosto bankrotirala, kot mislijo nekateri, vsaj v nadaljnjih desetih letih ne. Kaže, da bo napoved g. Mencingerja še kar nekaj časa ostala neuresničena …