Zakaj je spodletelo Kordežu, Šrotu, Bavčarju in Pavčku? In zakaj uspeva Petriču, Mermalu in Južni?

Stojan Petrič, Jože Mermal, Matjaž Gantar in Herman Rigelnik Foto: Bor Slana

V devetih letih od izbruha gospodarske in finančne krize v letu 2008 je "ugasnilo" že najmanj 30 podjetij, prek katerih so menedžerji pred tem velikopotezno izpeljali prevzeme domačih proizvodnih družb, kaže analiza, ki smo jo naredili na Siol.net.

Večina teh podjetij je končala v stečaju, saj so menedžerji za financiranje prevzemov najemali visoka bančna posojila, ki jih niso več zmogli odplačevati. Nekaterim menedžerjem so prevzete družbe zasegle banke, spet drugi so se odločili za predčasen izstop iz lastništva in njihovo prodajo, večinoma tujcem.

Kaj je ostalo na pogorišču privatizacije

Na pogorišču privatizacije je danes ostalo le še okoli 30 podjetij. Gre za podjetja v lasti menedžerjev družb BTC, Impol, Kolektor Group, LTH Castings, Jelovica, KD Group …

Analiza njihovega poslovanja je pokazala, da:

• so preživela podjetja, ki imajo v rokah uspešna in finančno močna podjetja

Močan denarni tok iz prevzetih družb jim je omogočal, da so redno odplačevala posojila in se z bankami pravočasno dogovorila za nove, ugodnejše pogoje poplačila obveznosti.

Spet druga so že pred časom odplačala najeta posojila in izplačujejo visoke dividende.

• velika večina še delujočih podjetij v zadnjih letih povečuje dobičke

Že v letu 2015 so skupaj ustvarila več kot 24 milijonov evrov dobička, kar je največ po letu 2007. Najvišjega so imeli lastniki LTH Castings, Impola in Kolektor Group.

Po prvih objavah poslovnih rezultatov za minulo leto kaže, da so se dobički v lanskem letu še povečali. Na to bi lahko nakazovalo tudi nadaljnje okrevanje slovenskega gospodarstva na krilih večjega izvoza in domače porabe.

• se nadaljuje odplačevanje dolgov

V obdobju od 2012 do 2015 je v stečaju končalo 15 menedžerskih podjetij, ki so imela konec leta 2010 za več kot pol milijarde evrov dolgov do bank in drugih upnikov.

Ostala so večinoma finančno zdrava podjetja, ki počasi, a vztrajno zmanjšujejo finančne obveznosti. Še leta 2008 so imela za več kot četrt milijarde evrov dolgov, konec leta 2015 pa manj kot 200 milijonov evrov.

Na drugi strani se močno povečuje obseg kapitala kot najbolj stabilnega in varnega vira financiranja. Konec leta 2015 so imela podjetja rekordnih 467 milijonov evrov kapitala.

Edina izjema je podjetje Impol 2000, kjer so v letu 2015 izdali za 50 milijonov evrov obveznic in več kot podvojili zadolženost, vendar je denar skoraj v celoti šel za naložbe: nakup tovarne TLM iz Šibenika.

V BTC in Kolektorju si bodo delili dividende

Med podjetji, ki zagotavljajo visoke dobičke svojim lastnikom, še naprej izstopata Ajdacom in Invest Point v lasti menedžerjev BTC z Jožetom Mermalom na čelu.

Čez manj kot mesec dni bo na sedežu družbe v Ljubljani redna skupščina delničarjev. Na njej bodo potrjevali izplačilo dividend, teh bo tako kot v zadnjih letih za okoli dva milijona evrov. Končale bodo v rokah menedžerjev, saj njihovi podjetji Ajdacom in Invest Point, prek katerih obvladujejo BTC, nimata niti evra dolga.

Jože Mermal, prvi mož BTC Foto: Ana Kovač

Kako je BTC, ki upravlja največje nakupovalno središče v državi in se širi v logistično dejavnost, posloval v lanskem letu, še ni znano. Že v letu 2015 pa je dosegel rekordne rezultate in uspešno reprogramiral obveznosti do bank.

Vse bolje gre tudi idrijskemu koncernu Kolektor, ki ga lastniško obvladujejo menedžerji s Stojanom Petričem na čelu. Zadnji se je lani poleti pohvalil, da imajo dovolj denarja za prevzem kateregakoli podjetja, tudi idrijskega tekmeca Hidrie.

Nedolgo pred tem je Kolektor odkupil gradbeno jamo propadlega stanovanjskega projekta Belle vie Tivoli v Ljubljani. Projekt, vreden 40 milijonov evrov, naj bi bil končan prihodnje leto. V lanskem letu naj bi idrijski koncern ustvaril 500 milijonov evrov prihodkov, letos pa naj bi prodajo povečal za še dodatnih sto milijonov evrov.

Kolektor Group je sicer v letih 2014 in 2015 izplačeval po tri milijone evrov bruto dividend menedžerskim družbam, te pa so sredstva delile naprej s svojimi lastniki.

Ponekod štejejo milijone …

Visoke dividende dobivajo tudi menedžerji škofjeloške družbe LTH Castings, med katerimi je nekdanji član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) Marko Golob.

Marko Golob, LTH Castings Foto: Klemen Korenjak Že zdavnaj so namreč poplačali prevzem družbe, ki spada med deset največjih slovenskih izvoznikov in naj bi v lanskem letu po načrtih ustvarila rekordnih 234 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 44 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA).

Temu primerno se povečuje obseg sredstev, ki si jih izplačujejo iz podjetja Lior Invest. V letu 2014 so prejeli 1,47 milijona evrov, v letu 2015 pa 2,73 milijona evrov bruto dividend.

Vse več dobička z lastniki deli tudi družba Impol 2000 iz Slovenske Bistrice, ki obvladuje lastništvo ene od najpomembnejših industrijskih skupin v Sloveniji. V lanskem letu je izplačala 1,41 evra bruto dividende na delnico oziroma skupno 1,5 milijona evrov. 

Vendarle ni mogoče ugotoviti, kolikšen del tega gre v roke menedžerjev in zaposlenih, saj je lastništvo Impola močno prepleteno, družbo pa obvladujejo številna povezana podjetja.

… drugod odplačujejo posojila

Drugače je v nekaterih drugih slovenskih poslovnih skupinah, kjer ne izplačujejo dividend, temveč je vse podrejeno odplačevanju najetih bančnih posojil.

Tako je v imperiju Darija Južne, v katerem so eden od največjih gradbincev v državi CGP, sevniška Lisca ter vodnogospodarski podjetji Hidrotehnik in VGP Drava. Na razdolževanje so osredotočeni tudi v skupini KD Group, ki jo vodi glavni izvršni direktor Aljoša Tomaž, pod njenim okriljem pa posluje zavarovalnica Adriatic Slovenica.

Eni prevzemali …

V zadnjih dveh letih se je zgodil (dokončni) prevzem dveh večjih slovenskih podjetij s sedežem v Ajdovščini, Mlinotesta in Tekstine.

David Nabergoj, Mlinotest Foto: STA , Proizvajalec testenin, za Žitom drugo največje podjetje v domači živilskopredelovalni industriji, je v lanskem letu končal v rokah svojega prvega moža Davida Nabergoja in drugih vodilnih menedžerjev.

Njihovo podjetje Mlino je odkupilo večinski delež v Mlinotestu in ga pravočasno rešilo izpod okrilja propadajoče družbe Vipa Holding, ki je nekoč obvladovala pomemben del severnoprimorskega gospodarstva. Kot smo razkrili, sta se njen prvi mož Borut Kuharič in Nabergoj pred časom dogovorila o skupnem naskoku na Mlinotest, vendar je dogovor splaval po vodi.

Konec lanskega leta se je končalo tudi lastninjenje tekstilne tovarne Tekstina, ki jo je več let pripravljal njen prvi mož Simeon Špruk. Uradno je družbo prevzel njegov brat Rok Špruk, saj ima Simeon Špruk velike težave z organi pregona.

Zunanji revizorji in kriminalisti so ugotovili sume nepravilnosti in Simeona Špruka ovadili zaradi več kot štiri milijone evrov vrednega oškodovanja Tekstine in proračuna. Med drugim mu očitajo pranje denarja in davčno zatajitev, zaradi česar mu grozi več let zapora.

Ne nazadnje je finančna uprava RS (Furs) pred časom pregledala tudi njegove osebne finance in mu odmerila plačilo 350 tisoč evrov davkov.

… drugi prodajali

Medtem ko so v Ajdovščini lastninili, se je na drugem koncu Slovenije zgodila prodaja več pomembnih slovenskih družb.

Družba SIJ - Slovenska industrija jekla (SIJ) je konec leta 2015 postala največja lastnica Perutnine Ptuj. Njen dolgoletni prvi mož Roman Glaser se je poslovil s položaja, še prej pa se je s SIJ dogovoril za večmilijonsko "odpravnino". Glaser in še nekaj ključnih menedžerjev so namreč Rusom z visokim dobičkom prodali 5,5 odstotka delnic Perutnine.

Roman Glaser, nekdanji prvi mož Perutnine Ptuj Foto: STA , V lanskem letu je novega večinskega lastnika dobila tudi Kovinoplastika Lož, ki zaposluje skoraj 700 ljudi. To je postal finsko-luksemburški finančni sklad KJK, ki v zadnjih letih v Sloveniji na veliko kupuje podjetja.

Večinski paket delnic je odkupil od družbe pooblaščenke, ki je leta 2007 najela posojilo za odkup delnic Kovinoplastike, vendar je bila že nekaj let na meji bankrota. Imela je okoli 350 malih delničarjev, med katerimi so zdajšnji in nekdanji zaposleni.

Klavrn konec tovarne Svilanit v Kamniku

Načrt večine menedžerjev, ki so se odločali za lastninjenje, je bil preprost. Prevzete družbe bi ustvarjale dovolj visoke dobičke in jim izplačevale dividende, s tem denarjem pa bi v doglednem času poplačali posojila, ki so jih za odkup delnic najeli na bankah.

Toda nekateri od njih so kljub temu ubrali bližnjice in breme financiranja prevzema prenesli kar na prevzete družbe. Pripojili so jim podjetja skupaj z dolgovi vred.

Eden od najbolj odmevnih primerov je Svilanit iz Kamnik, legendarni proizvajalec kakovostnih brisač, kopalnih plaščev in kravat.

Njegova prva dama Mojca Šubic je leta 2008 skupaj s finančnim direktorjem Sašem Pušnikom izpeljala prevzem družbe. Za njegovo financiranje sta najela 250 tisoč evrov posojila, vendar sta glavnino stroškov prevzema, dva milijona evrov, prenesla na Svilanit.

Zgodba se je klavrno končala, saj so proizvodnjo zaprli in jo preselili v Turčijo, v začetku lanskega leta pa sta Šubičeva in Pušnik izstopila iz lastništva Svilanita.

Zaradi tega so ju ljubljanski kriminalisti kazensko ovadili.

Iskra odplačuje lasten prevzem

Na podoben način se je zgodilo lastninjenje Iskre, ki ga je leta 2006 izpeljalo okoli 50 menedžerjev, na koncu pa je družba končala v rokah Dušana Šešoka.

Dušan Šešok, največji lastnik Iskre Foto: Bor Slana Vrednost prevzema je znašala nekaj manj kot 40 milijonov evrov, pri čemer so menedžerji priskrbeli le štiri milijone evrov lastnega denarja. Preostalo so zbrali z bančnimi posojili, ki so jih nato odplačevali z dividendami prevzete družbe. To so nemoteno počeli tudi v obdobju, ko je bila Iskra v poslovnih oziroma finančnih težavah.

Leta 2014 so se na zahtevo bank združili Maos, Iskra in ključna odvisna družba Iskra Sistemi. S tem so se posojila, ki jih je za potrebe menedžerskega prevzema najel Maos, tudi uradno prenesla na Iskro, ki bo neposredno odplačevala lasten prevzem.

Ravno v teh dneh je Dušan Šešok izplačal nekdanjega tesnega sodelavca Jožeta Godca in se s tem rešil odškodninskih tožb in brskanja za domnevno spornimi posli s podjetji družine Šešok. Velik del Godčeve "odpravnine" je financirala Iskra.

Ob tem je postala Iskra tudi glavni naročnik svetovalnega podjetja Taxgroup v lasti Matije in Klemna Šešoka. Samo v letu 2015 mu je plačala več kot milijon evrov za pravno in drugo svetovanje. V lanskem letu pa se je obseg poslov skokovito povečal.