Zadnja pogajanja o reformi trga dela pred ESS niso prinesla pravega napredka

Pogajalci so se v odsotnosti ministra za delo Andreja Vizjaka osredotočili le na kompromisni predlog določenih vprašanj v zakonu o delovnih razmerjih (ZDR).

Pravega koraka naprej ni bilo Predstavniki vladne, sindikalne in delodajalske strani so imeli na mizi manjše spremembe predhodnih kompromisnih predlogov dopolnil k ZDR. Kot so pojasnili po srečanju, pravega koraka naprej ni bilo, saj je Vizjak pogajanja zaradi drugih obveznosti zapustil predčasno. Sestanek se tako kljub nekaterim drugačnim napovedim ni močno zavlekel.

Generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek je po pogajanjih dejal, da so bili morda nekoliko bolj konkretni pri posameznih rešitvah, ki gredo v smer zmanjšanja segmentacije na trgu dela.

Počivavšek izpostavil vprašanje opravljanja drugega dela Med njimi je izpostavil vprašanje opravljanja drugega dela. V ZDR se namreč daje možnost, da lahko delodajalec za obdobje treh mesecev delavcu naloži opravljanje drugega dela, kot je določeno v njegovi pogodbi o zaposlitvi. Sindikati v primeru potrditve tega predloga zahtevajo varovalko, ki bo zagotovila, da bo tak delavec plačan, kot bi opravljal delo, ki ga sicer.

Beseda je tekla tudi o odpravninah pri pogodbah o zaposlitvi za določen čas, pri čemer je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predlagalo dve možni rešitvi - ali pavšalni znesek ali postopno naraščanje zneska, je pojasnil predstavnik Pergama. Po njegovih besedah so se sami zavzeli za kombinacijo teh rešitev, torej pavšalni znesek, ki bi postopoma naraščal.

V zvezi s predlogom sprememb glede omejitve sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo pa je Počivavšek izpostavil, da mora delodajalec v primeru, ko za neko delo ves čas potrebuje delavca, za to delo nekoga zaposliti za nedoločen čas, ne pa, da menjuje delavce, zaposlene za določen čas. Ministrstvo naj bi v tem smislu pripravilo predlog, ki gre v smeri zmanjšanja segmentacije trga dela.

Znova so se dotaknili tudi omejevanja agencijskega dela Pogajalci so se znova dotaknili tudi omejevanja agencijskega dela, pri čemer je vladna stran ponudila prenovljeno rešitev. Potem ko je namreč predlagala omejitev števila agencijskih delavcev v podjetju na največ 30 odstotkov vseh zaposlenih za nedoločen čas, je v prenovljenem predlogu zapisala, da se v bi v to kvoto sodili vsi zaposleni pri uporabniku, ne pa tudi delavci, ki so pri agenciji za posredovanje dela zaposleni za nedoločen čas.

Kot je dejal Počivavšek, delojemalci taki rešitvi v principu ne nasprotujejo, ker gre v smeri večjega zaposlovanja v agencijah. Ocenjujejo pa, da je predlagana kvota previsoka. Sami se zavzemajo za njeno postavitev pri desetih odstotkih.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije Igor Antauer pogajanj ni zapustil "nič kaj dobre volje". Po njegovih besedah večjega napredka niso dosegli, saj je beseda tekla okoli členov, ki za delodajalsko stran oz. za člane njihovega združenja niso bistveni. Zaradi odsotnosti ministra namreč perečih vprašanj, ki jih mučijo, niso odpirali.

Na sejo ESS bosta romala neusklajena predloga Na petkovo sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) bosta torej predloga ZDR in novele zakona o urejanju trga dela romala neusklajena.

Socialni partnerji v tem smislu od seje pričakujejo, da bo vsaka stran predstavila svoj pogled na ključne odprte teme, od tamkajšnje razprave pa naj bi bil nato odvisen tudi nadaljnji potek pogajanj.

Počivavšek je napovedal, da bodo med vprašanji, ki jih mučijo, opozorili na začasna in občasna dela, na povezavo med odpravninami, odpovednimi roki in nadomestili za brezposelne, na vprašanja v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, in sicer zagovorom in vlogo sindikata v primeru odpovedi iz krivdnih razlogov, na odpravnine ob upokojitvi ter na nekatere povsem interesne rešitve.

Smole: Naših 35 zahtev še vedno velja Delodajalska stran se bo o svojem nastopu na ESS uskladila na četrtkovem sestanku, pa je povedal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Kot je dodal, njihovih 35 zahtev še vedno velja. O konkretnih zahtevah oz. opozorilih ni želel govoriti, saj da reforma trga dela ne predstavlja ene, dveh ali treh najbolj pomembnih rešitev, temveč sistemske spremembe, na katere bo treba gledati kot celoto.

Na sindikalni strani si sklepa ESS ne upajo napovedati, menijo pa, da bo šlo na seji za seznanitev z reformo in potekom pogajanj o njej, je razložil Počivavšek.

Prav to pa skrbi Antauerja. "Upam, da v primeru, da ne bo soglasja, ne bo sporočilo ESS, da smo opravili obravnavo. Ker sama obravnava brez nekih vsebinskih zaključkov seveda ne bo dala rešitev, ki bi bile v korist enega od delov za zagon gospodarstva," je opozoril.