Za ženske nižje plačilo in več truda za napredovanje

Ženske v poslovnem svetu prav tako težje usklajujejo poslovno in zasebno življenje, ugotavlja raziskava o položaju žensk v poslovnem svetu v državah, ki so se leta 2004 pridružile EU, in v Nemčiji. Deloittovo poročilo z naslovom Poslovne ženske v Srednji Evropi: Hitreje, višje, močneje? zajema splošno analizo položaja žensk ter analizo rezultatov Deloittove ankete SheXO 2014 med srednjimi in višjimi vodstvenimi delavci v 800 družbah v omenjenih državah.

Deset let po najštevilčnejšem vstopu v Evropsko unijo so države EU10 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija) dosegle gospodarski napredek, kar pa ne velja za doseganje enakopravnosti po spolu na družbenem in socialnem področju, saj v tem smislu ni zaznati napredka, morda prej celo nazadovanje, ugotavljajo pri Deloittu.

Mešane uprave uspešnejše, a podpore kvotam ni 54 odstotkov predstavnikov in predstavnic visokega in srednjega poslovodstva 800 največjih družb zajetih v raziskavo meni, da so podjetja z mešanimi upravami uspešnejša od tistih, kjer v upravi močno prevladuje le en spol. Kljub temu kar 59 odstotkov anketiranih ne podpira uvedbe kvot za zagotavljanje raznolikosti spolov, saj menijo, da morajo podjetja sama razvijati politiko enakosti spolov in poskrbeti za razvoj talentiranega ženskega kadra.

Glede na to, da je kar 72 odstotkov srednjih in višjih vodstvenih delavcev odgovorilo, da njihova podjetja nimajo vzpostavljenih programov za razvoj talentov, je očitno, da si družbe ne prizadevajo dovolj za vzpostavitev enakosti spolov. Čeprav obstajajo različni načini spodbujanja za zagotovitev enakosti spolov v podjetjih, želene rezultate prinašajo le določeni, ugotavljajo pri Deloitte.

Pri vprašanju o najpomembnejših dejavnikih v podjetjih, ki si prizadevajo za raznolikost vodstva, so predstavniki skupno 800 podjetij navedli fleksibilne delovne pogoje oziroma lokacijo, programe za nemoten prehod na porodniški dopust in nemoteno vrnitev na delovno mesto ter programe za zagotavljanje ravnovesja med profesionalnim in zasebnim življenjem. Anketiranci iz držav z najvišjo stopnjo zavedanja spolne neenakosti v poslovnem svetu (Nemčija, Madžarska) uvedbo kvot močno zagovarjajo, in sicer 59 odstotkov v Nemčiji in 62 odstotkov na Madžarskem.

V Sloveniji naj bi bil položaj poslovnih žensk relativno dober V Sloveniji je, sodeč po rezultatih ankete, položaj žensk v poslovnem svetu v primerjavi s preostalimi državami iz ankete in Nemčijo relativno dober. Kot kažejo statistični podatki, ima Slovenija najmanjšo razliko v plači med moškimi in ženskami – moški na splošno zaslužijo 2,5 odstotka več kot ženske na enakem položaju, kar je precej bolje kot na primer v Nemčiji, kjer je to razhajanje kar 22,4-odstotno, povprečje v EU pa znaša 16,4 odstotka.

Razlika med plačami moških in žensk na vodilnih položajih je sicer nekoliko večja – v Sloveniji znaša 6,4 odstotka v prid moškim, najmanjša je v Estoniji (3,8 odstotka), v Nemčiji je 16,6-odstotna, medtem ko je v Litvi kar 28,7-odstotna. To Slovenijo uvršča med tri najboljše države v Srednji Evropi. Slovenija je sicer na visokem drugem mestu med anketiranimi državami tudi po številu žensk v upravah družb, saj v slabi četrtini uprav borznih družb sedijo tudi ženske, a kljub temu je na najvišjih mestih v Sloveniji še zelo malo žensk (pet odstotkov – predsednica uprave ali izvršna direktorica).

Glavni razlogi, da je v upravah slovenskih podjetij manj žensk, so po mnenju anketiranih predvsem skrb za družino, tradicionalna patriarhalna miselnost in manj zanimanja med ženskami za vodstvene položaje.

Slovenke se morajo najbolj truditi, da dosežejo enak položaj kot moški

Slovenija je, sodeč po raziskavi, tudi na prvem mestu med anketiranimi državami po prepričanju, da se morajo ženske precej bolj potruditi, da dosežejo enak položaj kot moški – tako je odgovorilo kar 69 odstotkov vprašanih žensk. Polovica anketiranih poslovnih žensk v Sloveniji tudi meni, da ženske težje usklajujejo poslovno in zasebno življenje.

Anketa je ob tem pokazala, da se Slovenci za kariero niso pripravljeni odpovedati družini (94 odstotkov), sploh v primerjavi z Nemci, kjer bi se družini v zameno za uspešno kariero odpovedalo 71 odstotka žensk in kar 89 odstotkov moških. Slovenke tudi niso več pripravljene žrtvovati svoje kariere za podporo karieri svojih partnerjev, saj je na to vprašanje pritrdilno odgovorila le četrtina vprašanih (v Nemčiji le osmina), po drugi strani pa bi se bilo svoji karieri v zameno za partneričino pripravljenih odreči kar 52 odstotkov anketiranih Slovencev.

Kar 87 odstotkov vprašanih slovenskih poslovnih žensk meni, da so podjetja z mešanimi upravami uspešnejša, enako meni 43 odstotkov vprašanih slovenskih poslovnežev (v Nemčiji le četrtina vprašanih obeh spolov). A kljub temu v nasprotju z Nemci v Sloveniji nismo naklonjeni uvedbi kvot v poslovnem svetu, čeprav so te že uzakonjene v politiki. Proti uvedbi kvot je bilo 54 odstotka vprašanih, pri čemer je proti kvotam 69 odstotkov moških in 36 odstotkov žensk.