Četrtek, 20. 12. 2018, 10.28
6 let
Za okolje gre: tovornjakarji bodo z novim letom plačevali za drugi tir
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,38
18
Država je našla nov finančni vir za gradnjo drugega tira Divača–Koper. S 1. januarjem uvaja pribitek k cestnini za tovornjake in avtobuse na dveh avtocestnih odsekih. Katera so odprta vprašanja pri finančni konstrukciji drugega tira?
Tovornjaki in avtobusi bodo za uporabo avtocestnih odsekov Ljubljana–Koper in Ljubljana–Šentrupert po 1. januarju plačevali pribitek k cestnini, ki ga bo država namenila za financiranje drugega tira Divača–Koper.
To odločitev je vlada Marjana Šarca sprejela na zadnji seji. Sklep določa, da bodo tovornjaki, avtobusi in druga vozila, težja od 3,5 tone:
- za vožnjo po avtocesti med Ljubljano in Koprom plačevali 15-odstotni pribitek k obstoječi cestnini,
- na štajerski avtocesti med Ljubljano in Šentrupertom pa petodstotni pribitek.
Pribitek bo v veljavi do leta 2052
Vlada načrtuje, da bo pribitek, ki ga bo morala državna Družba za avtoceste (Dars) neposredno nakazovati v proračun, prihodnje leto prinesel najmanj 12,5 milijona evrov dodatnih prihodkov. Ta denar bo namenjen za financiranje gradnje drugega tira železniške proge Divača–Koper. Pribitek bo v veljavi do konca leta 2052.
Gre za enega od treh načrtovanih domačih finančnih virov za projekt drugi tir. Ob pribitku na cestnino, s katerim želi spodbujati tudi postopno selitev tovornega prometa s cest na železnice, namerava država:
- Povišati tudi znesek uporabnine za železniške tire, ki bi jih plačevalo podjetje SŽ-Infrastruktura.
- Uvesti dodatno takso na pretovor, ki bi jo začetku pripravljalnih del za drugi tir plačevala Luka Koper.
Vsi trije viri bi državi oziroma njenemu projektnemu podjetju 2TDK po načrtih prinesli okoli 140 milijonov evrov. To je približno desetina vrednosti projekta. Po najnovejši oceni mednarodne svetovalne hiše Deloitte, ki jo je ministrstvo najelo za finančnega svetovalca, bo projekt drugi tir stal okoli 1,1 milijarde evrov. To je približno sto milijonov evrov več od zadnjih uradnih napovedi ministrstva.
Kako bo država financirala drugi tir?
Kje bo torej država dobila preostalo milijardo evrov?
Za zdaj je jasno le, da bo 250 milijonov evrov dobila iz EU prek različnih skladov in razpisov (kohezijski sklad, IPF, CEF, tako imenovana "blending" sredstva). Najmanj 158 milijonov evrov si bo podjetje 2TDK izposodilo pri komercialnih bankah in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD).
Preostali deli finančne konstrukcije so še v zraku. Kot smo že poročali, si je država približno 200 milijonov evrov želela izposoditi pri Evropski investicijski banki (EIB), a se tam zapleta. Neuradno tudi zaradi intenzivnega lobiranja Italije, ki naj bi zaradi interesov lastnih logistov poskušala ovirati gradnjo drugega tira.
V zadnjem mesecu med državo in EIB potekajo intenzivni pogovori. Konec novembra se je ministrica Alenka Bratušek srečala s podpredsednikom EIB Vazilom Hudákom, prejšnji teden pa je bila delegacija ministrstva znova v Bruslju.
Neznanke: EBRD namesto EIB, Madžari ...
Kot smo neuradno izvedeli, naj bi se država v primeru, če bi EIB zavrnil financiranje projekta, obrnila na EBRD. Poroštvo za posojilo pa bo država skušala pridobiti prek Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), bolj znanega kot "Junckerjev načrt".
Prav tako še vedno ni jasno, kje bo država našla približno 200 milijonov evrov, ki bi jih morala po načrtu prejšnjega ministra Petra Gašperšiča v kapital podjetja 2TDK vložiti Madžarska. Čeprav je Bratuškova javno že napovedala, da Madžari pri projektu ne bodo sodelovali, slovenska vlada uradne odločitve o tem ne bo sprejela.
Premier Marjan Šarec je sicer v nedavnem intervjuju za Siol.net zatrdil, da "bo podprl vsako rešitev, ki ne bo škodila Sloveniji in projektu".
18