nepremičnine
Petek, 13. 1. 2023, 9.24
1 leto, 10 mesecev
Vse slabši pogoji kreditiranja: obrestne mere letijo v nebo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,03
15
Tako visokih obrestnih mer v evrskem območju nismo imeli že od leta 2014.
Pogoji kreditiranja za fizične osebe so se zaradi vse višjih obrestnih mer močno poslabšali, zato lahko posojilojemalci danes najamejo občutno manj posojila kot pred letom dni oziroma je cena zanj bistveno višja. Poleg višjih obresti in višje referenčne obrestne mere evribor na nezmožnost najemanja posojil vse bolj vpliva tudi zvišanje minimalne plače, poroča Radio Slovenija.
Če je konec 2021 povprečna fiksna obrestna mera za novo 20-letno stanovanjsko posojilo znašala dva odstotka, se zdaj vrti okoli štirih odstotkov. Dvig obresti pa ni rezerviran le za nova posojila, močno so mu izpostavljeni tudi vsi, ki so posojila v preteklosti najeli po spremenljivi obrestni meri. Šestmesečni evribor je namreč pred poldrugim letom znašal minus pol odstotka, danes že 2,7.
"Če bi v začetku preteklega leta najeli 20-letno posojilo s spremenljivo obrestno mero v višini 100 tisočakov, bi ta dinamika evribora do danes zvišala začetni obrok za okoli 25 odstotkov, " je za Radio Slovenija pojasnil Marko Tretnjak iz zveze potrošnikov.
Tako visokih obrestnih mer v evrskem območju nismo imeli že od leta 2014. V Sloveniji pa na posojilno sposobnost oziroma nesposobnost še dodatno vpliva učinek dviga minimalne plače na obstoječi makrobonitetni ukrep. "Vsakič, ko se od leta 2019 minimalna plača dvigne, se posojilna sposobnost zaradi strukture tega ukrepa vsaj za 12 mesecev zniža. To seveda tudi vpliva na povpraševanje," poudarja direktorica Združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo.
Zakaj dvig minimalne plače negativno vpliva na posojilno sposobnost ljudi?
"Ker se bo ob uvedbi nove minimalne plače povečal delež zaposlenih z minimalno plačo, bodo posledice tako visokega dviga minimalne bruto plače na najem posojila izrazito negativne. Tudi morebitni napovedani generalni dvigi plač ne bodo imeli takojšnjega učinka na zvišanje posojilne sposobnosti, saj morajo banke in hranilnice (v nadaljevanju banke) pri izračunu posojilne sposobnosti upoštevati dohodke za zadnjih 12 mesecev," so sporočili iz Združenja bank Slovenije.
"V skladu s Sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova posojilnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače, kot jo določa zakon, ki opredeljuje minimalno plačo. Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči," so še poudarili in dodali:
"Družine z minimalnimi do povprečnimi slovenskimi prihodki, kar pomeni večino vseh oziroma 70 odstotkov zaposlenih, imajo zelo nizko posojilno sposobnost. Posameznik, ki prejema minimalno plačo, se tako rekoč v banki oziroma hranilnici ne more zadolžiti."
15