Četrtek, 12. 1. 2023, 15.03
1 leto, 3 mesece
Ekonomist Masten: Gre za napačne ukrepe v ekonomski politiki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,29
66
"Na koncu inflacija vedno prizadene gospodinjstva oziroma navadne ljudi, ki nosijo negativne posledice. Nikogar drugega ni, ki bi prevzel to breme in nas odrešil," meni ekonomist Igor Masten.
"Ni treba, da je človek posebej izobražen, kaj šele pameten, da vidi, kateri so napačni ukrepi ekonomske politike," o plačni spirali, v kateri se je znašla država, pravi ekonomist Igor Masten. "Končen rezultat tega bo višja in dlje trajajoča inflacija, kot bi bila sicer," je opozoril za Siol.net in pozval k upoštevanju mnenj fiskalnega sveta: "To je naš pes čuvaj. Dajmo ga jemati z bistveno večjo resnostjo, kot smo ga do zdaj."
Številni zaposleni v Sloveniji bodo letos dobili višje plače. Minimalna plača se namreč zvišuje za 100 evrov neto na 878 evrov neto. Vlada je poleg tega potrdila dogovor s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki predvideva dvig plač pomočnic vzgojiteljic za štiri plačne razrede, in sicer iz izhodiščnega 22. v 26. plačni razred, ter dogovor z zdravniškim sindikatom Fides, v skladu s katerim naj bi vlada do 1. aprila oblikovala ločen plačni zdravstveni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja.
Premier Robert Golob je ob tem vsem pravosodnim funkcionarjem obljubil 600 evrov bruto mesečnega dodatka in napovedal reformo plačnega sistema s posebnim plačnim stebrom za sodstvo oziroma pravosodje.
Višje plače zdaj zahtevajo tudi sindikati poklicnih gasilcev in vojakov.
"To je začetek plačne spirale, ki ima zelo močne začetne impulze. V primerjavi z marsikatero drugo državo, v kateri je tudi mogoče pričakovati, da se bodo te spirale začele, se je pri nas začela zelo skokovito. Kar je narobe, je to, da je marsikaterega od teh skokov vzpodbudila sama vlada. Običajno je to posledica zahtev, ki prihajajo od zaposlenih. Pričakujemo lahko, da se bo to nadaljevalo," dvige plač komentira ekonomist Igor Masten.
"Zadolževanje države se bo podražilo"
"Večji stroški za gospodarstvo nikoli nimajo dobrega vpliva. To pomeni, da se začnejo dodatni stroškovni pritiski. Kot opažamo dobro leto, se v inflacijo prenašajo drugi stroški, zdaj pa bodo plače prevzele vodilno vlogo pri stroškovnih pritiskih. Ko se to prenese na končne cene, sledi inflacija. Končen rezultat tega bo višja in dlje trajajoča inflacija, kot bi bila sicer. Pričakujemo lahko, da bo ostala visoka ne samo letos in naslednje leto, ampak tudi v letu 2025," pojasnjuje ekonomist.
Opozarja, da so plačni pritiski s trga dela tudi eden glavnih dejavnikov, ki jih centralne banke upoštevajo pri dvigih obrestnih mer, zato se bo v naslednjih letih zadolževanje države podražilo.
"Na koncu inflacija vedno prizadene gospodinjstva"
"Napake na strani fiskalne politike v letih 2021 in 2022 so eden ključnih dejavnikov inflacije, ki jo imamo danes. Te napake fiskalne politike se očitno nadaljujejo. Ni treba, da je človek posebej izobražen, kaj šele pameten, da vidi, kateri so napačni ukrepi v ekonomski politiki. Zaradi populističnosti marsikaterega od teh ukrepov ponavljajo vse te napake. Na koncu inflacija vedno prizadene gospodinjstva oziroma navadne ljudi, ki nosijo negativne posledice. Nikogar drugega ni, ki bi prevzel to breme in nas odrešil," je izpostavil Masten.
"Berimo mnenja fiskalnega sveta. To je naš pes čuvaj. Dajmo ga jemati z bistveno večjo resnostjo, kot smo ga do zdaj. Že zdaj imamo eno rekordno slabih strukturnih položajev v javnih financah v slovenski zgodovini. To je spet odraz napak, ki bodo te škarje zgolj odprle."
"V vsaki vladi bi moral biti finančni minister glas razuma"
In kaj Masten predlaga? "Ne delajmo nesmiselnih ukrepov. V vsaki vladi bi moral biti finančni minister glas razuma. Zdaj že preveč časa in v preveč državah finančni ministri ne opravljajo te funkcije. Tako je bilo prej in tako je zdaj," je dejal.
Fiskalni svet: Ta sredstva ne zadostujejo za pokrivanje letošnjih obveznosti
"Primanjkljaj državnega proračuna je lani po podatkih fiskalnega sveta znašal 1,39 milijarde evrov, kar je 646 milijonov evrov manj, kot je predvidel rebalans. To potrjuje ocene, da se nadaljuje neustrezno proračunsko načrtovanje, ki ustvarja manevrski prostor tudi za neupravičeno porabo," je pred dnevi objavil fiskalni svet.
Iz dejanske realizacije v letu 2022 in sprejetega proračuna za leto 2023 po navedbah fiskalnega sveta izhaja, da naj bi bila rast odhodkov državnega proračuna brez upoštevanja neposrednega učinka covidnih odhodkov in ukrepov za blažitev draginje investicij letos 18,5-odstotna.
"To bi bilo približno dvakrat več kot v povprečju v predhodnih dveh letih in najvišja rast doslej. Ob tem predvidena sredstva za socialne transferje in vmesno porabo, ki so bila, skladno z oceno fiskalnega sveta, v času sprejemanja v rebalansu za leto 2022 dejansko podcenjena, po naši oceni ne zadostujejo za pokrivanje letošnjih obveznosti," opozarja fiskalni svet.
Poudarja še, da bi bilo treba − glede na to, da naj bi imel v predlaganem spremenjenem okviru ekonomskega upravljanja EU osrednjo vlogo srednjeročni javnofinančni okvir − v prihodnje bistveno več prizadevanj vložiti v izboljšanje verodostojnosti proračunskega načrtovanja.
66