Četrtek, 22. 6. 2023, 14.53
1 leto, 5 mesecev
Vlada z novelo zakona omogoča zbiranje podatkov v prehranski verigi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o kmetijstvu, kjer bo določeno spremljanje cen v celotni prehranski verigi. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za kmetijstvo Irena Šinko, se s spremembo zakona določa pravna podlaga za izvedbo zbiranja podatkov o ceni, količini in poreklu v verigi preskrbe s hrano.
Kot je spomnila ministrica Irena Šinko, so posledice epidemije covid-19 in vojne v Ukrajini močno vplivale in še vedno vplivajo na svetovno gospodarstvo in na delovanje v verigi preskrbe s hrano, pokazalo pa se je tudi, kako pomembno je zagotavljanje prehranske varnosti v državi.
Da se bomo kot država lahko učinkovito in hitro odzivali na takšne zunanje dejavnike, ki vplivajo na delovanje prehranske verige, je po besedah ministrice zelo pomembna tudi vzpostavitev mehanizma zbiranja in spremljanja podatkov od kmeta do kupca.
"S podatki, ki jih bomo pridobili v prehranski verigi, se bomo lahko hitro in učinkovito odzvali, pomagali sektorjem v težavah oziroma spodbudili sektorje k še večji učinkovitosti. Kot država smo dolžni poskrbeti za samooskrbo in prehransko varnost za svoje ljudi, pomemben element prehranske varnosti pa je tudi cenovna dostopnost hrane za potrošnike," je poudarila Šinkova.
Prenos pristojnosti na kmetijsko ministrstvo
Kot eno ključnih sprememb novele zakona je ministrica izpostavila prenos pristojnosti glede zbiranja cen kmetijskih živil z ministrstva za gospodarstvo na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Novela zakona med drugim predvideva tudi to, da bo odkupne in prodajne cene na enoto, količine in podatke o poreklu proizvodov zbirala agencija za kmetijske trge, v nadzor nad poročanjem pa bodo vključeni inšpekcijski organi. Nadzor nad pridelovalci bo izvajal inšpektorat za kmetijstvo, nad predelovalci in posredniki pa uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je navedla Šinkova.
Druga pomembna sprememba zakona o kmetijstvu pa se po besedah ministrice nanaša na ohranjanje ter razvoj kmetijstva v zamejstvu, saj prinaša pravno podlago za financiranje kmetijske dejavnosti Slovencev v zamejstvu, ki se bo izvajalo na podlagi letnih programov dela. Sofinanciranje zamejskih organizacij se je namreč doslej izvajalo na podlagi zakona o zamejcih.
S pomočjo teh sredstev so po besedah ministrice med drugim zgradili vzorčno kmetijo na Madžarskem, trenutno pa poteka tudi gradnja takšne kmetije v Gorskem kotarju na Hrvaškem. Z omenjenimi sredstvi pa se izvaja tudi sofinanciranje izobraževanja zamejskih organizacij na avstrijskem Koroškem in v Italiji. V povprečju obseg teh sredstev na leto znaša od 200 do 250 tisoč evrov.
