V katerih primerih vas delodajalec ne sme odpustiti?

Pričakovana ali ne, odpoved delovnega razmerja je v vsakem primeru šok za zaposlenega, ki potrebuje določeno obdobje, da o tem dogodku premisli, ga na nek način preboli. Če je prekinitev pogodbe o zaposlitvi sporazumna, je šok morda malo manjši, a pozor, če podpišete sporazum o prekinitvi delovnega razmerja, niste upravičeni do odpravnine.

Če niste prepričani, ali bi podpisali sporazumno odpoved ali kakršenkoli drug dokument, ki vam ga ponujajo nadrejeni, lahko svoje pravice vedno preverite pri Pravniku na dlani. Z enim klicem na  01 280 8000 se lahko znebite dvomov in ugotovite, kaj je najboljša rešitev za vas.

Vzroki za odpoved

Delodajalec lahko delavcu poda odpoved iz naslednjih utemeljenih razlogov:

• odpoved iz poslovnih razlogov (reorganizacija dela, upad prihodka in podobno),
• odpoved iz krivdnih razlogov – če je delavec kršil obveznosti iz delovnega razmerja,
• odpoved zaradi nesposobnosti – če delavec ne dosega pričakovanih rezultatov,
• odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela
• odpoved zaradi nezmožnosti za opravljanje dela zaradi invalidnosti,
• odpoved brez razloga – če delavec izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino,
• izredna odpoved – če delavec huje krši delovno razmerje.

Odpovedni rok

Vzroki za odpoved so lahko utemeljeni ali neutemeljeni, v vsakem primeru pa se je dobro zavedati odpovednega roka, ki začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi in se šteje v koledarskih dnevih. To je namreč čas, ki ga ima delavec, da si poišče novo službo, v tem obdobju pa lahko izkoristi tudi še preostanek dopusta, ki mu pripada, in podobno.

Ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti je odpovedni rok do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni, od enega do dveh let zaposlitve pri istem delodajalcu pa 30 dni. Če je bil delavec pri delodajalcu zaposlen več kot dve leti, odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za dva dneva na vsako izpolnjeno leto, najdlje pa do 60 dni. Če je bil delavec pri istem delodajalcu zaposlen več kot 25 let, znaša odpovedni rok 80 dni, če kolektivna pogodba ne določa drugače. Dobro pa je vedeti, da je v primeru krivdne odpovedi delodajalca odpovedni rok skrajšan in znaša le 15 dni.

Če delodajalcu ne zaupate ali menite, da vam ne omogoča koriščenja katere od pravic, ki vam pripadajo ob odpovedi, se lahko vedno obrnete na pomoč k pravnemu strokovnjaku Pravnika na dlani, ki bo vaš primer proučil in vam razložil vaše pravice ter svetoval, kako postopati, da se bo izteklo najbolje za vas.

Kdaj je odpoved nezakonita?

Če delavec sumi, da je odpoved nezakonita, lahko v 30 dneh od vročitve odpovedi vloži tožbo zoper delodajalca na pristojnem sodišču, kjer bo moral delodajalec z utemeljitvijo dokazati razloge za odpoved. Na srečo pa delavce ščiti zakonodaja, ki opredeljuje tudi neutemeljene razloge za odpoved.

Pri tem je dobro vedeti na primer, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko vroči delavcu, ki je na bolniškem dopustu, ta le ne sme biti razlog za vročitev odpovedi, ampak mora biti utemeljena z drugim razlogom. Če je delavec ob poteku odpovednega roka še vedno v bolniškem staležu, se pogodba prekine s prvim dnem po izteku bolniškega dopusta, najpozneje pa v 6 mesecih po preteku odpovednega roka.

Za vse, ki se soočate z odpovedjo, je pomembno, da ste v postopku dobro informirani in do potankosti poznate vse svoje pravice. Razloži vam ji lahko Pravnik na dlani, ki je na telefonski številki 01 280 8000 dosegljiv vsak delovnik med 8. in 20. uro. Obrnite se na naše pravne svetovalce, še preden bi utrpeli morebitno škodo.

Naročnik oglasnega sporočila je 12MEDIA D.O.O.