Sreda, 7. 6. 2017, 4.00
6 let, 7 mesecev
V kateri banki škriplje v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
20
Nova KBM, tretja največja slovenska banka, ki je od lani v lasti ameriškega finančnega sklada Apollo Global Management, je pod drobnogledom Banke Slovenije. Razlog: domnevne pomanjkljivosti v sistemu preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Urad za preprečevanje pranja denarja je samo v letu 2015 naznanil sedem primerov sumov financiranja terorizma prek slovenskih bank.
Po informacijah, ki nam jih je v zadnjih dneh potrdilo več virov blizu Nove KBM, naj bi inšpektorji centralne banke že pred meseci ugotovili, da v banki nimajo ustrezne informacijsko-tehnološke (IT) podpore za sistem preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.
To banko izpostavlja tveganjem za sumljive transakcije, ki so v Sloveniji v porastu. Še leta 2010 je urad za preprečevanje pranja denarja od bank in hranilnic prejel "le" 169 prijav teh transakcij, leta 2015 pa že 441. Znesek denarja, za katerega so obstajali razlogi za sum, da je povezan s kaznivim dejanjem pranja denarja, je znašal skoraj 248 milijonov evrov. Za primerjavo: to je le malo manj od višine kupnine, ki jo je Apollo plačal za Novo KBM.
Kaj smo vprašali Novo KBM
V Banki Sloveniji so nam pojasnili le, da "nadzorniških ravnanj v konkretnih bankah ne morejo razkrivati". Na Novo KBM smo že v ponedeljek naslovili več vprašanj:
1. Ali je Nova KBM že izpolnila ukrepe za ureditev sistema poročanja o sumih pranja denarja, ki jo je banki naložila Banka Slovenije?
2. Če ne, zakaj ne?
3. Do kdaj mora banka uresničiti zahtevane ukrepe? Katere ukrepe je zahtevala Banka Slovenije?
4. Katere so bile največje pomanjkljivosti v sistemu poročanja?
"V Novi KBM delujemo skladno z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma. ki je začel veljati novembra 2016. Temu smo prilagodili tudi naše interne procese. Prav tako smo v roku izpolnili ukrepe glede ureditve sistema poročanja o sumih pranja denarja, ki jo je banki naložila Banka Slovenije," so nam odgovorili iz banke.
Po neuradnih informacijah se je rok za izpolnitev ukrepov iztekel včeraj.
Uradno: ugotovili velika operativna tveganja
Na pomanjkljivosti na področju preprečevanja pranja denarja naj bi Banka Slovenije mariborsko banko bolj ali manj intenzivno opozarjala že od leta 2014, ko jo je še vodil Aleš Hauc. V tem obdobju je država banko sanirala s prenosom slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), zamenjala upravo in jo prodala Američanom.
Že takrat naj bi Banka Slovenije z odredbo Novi KBM naložila odpravo pomanjkljivosti. Uradnih informacij o tem ni, posredno pa jih potrjujejo nekateri uradni dokumenti Nove KBM in Banke Slovenije. Banka v letnem poročilu za 2014 navaja, da je notranja revizija ugotovila velika operativna tveganja na področju preprečevanja pranja denarja. "Banka že izvaja aktivnosti za obvladovanje tveganj," so takrat poudarili v Novi KBM.
Vodenje banke je februarja 2015 prevzel Robert Senica, zdaj namestnik predsednika uprave John Denhofa, ki so ga v Maribor pripeljali novi lastniki. Področje preprečevanja pranja denarja je najprej prešlo pod okrilje izvršilnega direktorja Primoža Britovška, pred tem vodjo službe za korporativno varnost. Nato je Nova KBM ustanovila posebno službo za preprečevanje pranja denarja, ki je bila neposredno podrejena Senici.
Nove nepravilnosti?
Toda tedaj naj bi se znova zapletlo. Ko so inšpektorji Banke Slovenije znova prišli v Novo KBM, so bili z izvedenimi ukrepi nezadovoljni. Zakaj, uradno ni mogoče izvedeti.
Na pomanjkljivosti na področju preprečevanja pranja denarja naj bi Banka Slovenije mariborsko banko bolj ali manj intenzivno opozarjala že od leta 2014, ko jo je še vodil Aleš Hauc.
Poročilo Nove KBM za leto 2015 med tveganji, ki so izstopala iz "vidika izpostavljenosti", še vedno navaja preprečevanje pranje denarja. Banka Slovenije je v istem letu opravila šest pregledov s tega področja: od tega enega celovitega, tri ciljne in dva ponovna. Bankam so izdali tri pisma z opozorili, ki vsebujejo več kršitev, in eno odredbo o odpravi kršitev.
Zdaj naj bi v Banki Slovenije ugotavljali, da Novi KBM v treh letih ni uspelo v celoti odpraviti pomanjkljivosti na področju informacijskega sistema. Že v začetku leta naj bi na to vnovič opozorili banko, ki je lani spomladi prešla v last Američanov.
Banka Slovenije je sicer lani v slovenskih bankah opravila štiri neposredne preglede sistemov preprečevanja pranja denarja. V dveh primerih je primerjala, ali so banke odpravile pomanjkljivosti in kršitve, ugotovljene v predhodnih pregledih. Da se je lani ukvarjala s projektom izboljšav na področju preprečevanja pranja denarja, pa je Nova KBM razkrila v letnem poročilu za 2016.
NLB in skrivnostni Iranec
Pred dnevi je slovensko politično prizorišče razburkala novica, da je poslovnež iz Irana prek NLB z računov, odprtih pri eni od iranskih bank, ki je bila takrat podvržena mednarodnim sankcijam, na več tisoč računov različnih bank v Evropi v dveh letih prenakazal skoraj 760 milijonov evrov.
Po zadnjih podatkih gre za Iraja Farrokhzadeha, britanskega državljana iranskega rodu, ki je posle izpeljal z računov podjetij, registriranih na Britanskih Deviških otokih. Kaj natančno naj bi bil namen transakcij, ni znano. Po ugotovitvah francoskih preiskovalcev pa naj bi del denarja prejeli tudi iranski agenti v tujini. Prve račune naj bi v poslovalnicah ljubljanske NLB odprl že leta 2008.
Že leta 2010 naj bi NLB o teh transakcijah prvič obvestila urad za preprečevanje pranja denarja in odredila notranjo revizijo. Prejeli so tudi opozorilo ene od tujih bank, da Iraj Farrokhzadeh posluje z osebami, za katere veljajo sankcije.
Zgodbo je v obtok spravil poslanec SDS Branko Grims.
Po naših podatkih so decembra 2010 v NLB zaprli vse račune, ki jih je odprl Farrokhzadeh. Banka Slovenije je pozneje ugotovila, da naša največja banka nima ustreznega sistema za preprečevanje pranja denarja. V NLB so razrešili tudi pooblaščenko, zadolženo za nadzor nad preprečevanjem pranja denarja. Farrokhzadeh, ki naj bi bil takrat med desetimi največjimi strankami NLB po kriteriju nakazovanja denarja v tujino, naj bi poslovanje preselil na eno od ruskih bank.
V vsej zgodbi je uganka, zakaj je prišla v javnost (šele) zdaj, torej skoraj desetletje po prvih transakcijah. V obtok jo je spravil poslanec SDS Branko Grims po tem, ko naj bi o njej govorili na seji državnozborske komisije za nadzor obveščevalnih služb. V političnih krogih je mogoče slišati, da so podatki o domnevno sumljivih iranskih poslih do komisije "pricurljali" iz dokumentacije preiskovalne komisije za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar, saj so pristojni organi zanjo vedeli že pred leti.
Komisija za nadzor obveščevalnih služb naj bi danes nadaljevala sejo in razčiščevala, zakaj Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) tega po njihovih podatkih ni zaznala.
Zakaj je poročanje o pranju denarja pomembno?
Da Banka Slovenije notranjim mehanizmom bank, s katerimi te zaznavajo sume preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, posveča vedno večjo pozornost, ni presenetljivo.
Varnostne razmere v Evropi se slabšajo. Število terorističnih napadov strmo raste, dodaten izziv za banke pa je tudi poslovanje z virtualnimi valutami, ki jih pogosto uporabljajo različne kriminalne skupine.
Vodenje banke NKBM je februarja 2015 prevzel Robert Senica (na fotografiji), zdaj namestnik predsednika uprave John Denhofa.
Pri tem je treba opozoriti na še en pojav: da število vseh izvršenih transakcij z gotovino strmo upada. Še leta 2008 jih je bilo po ugotovitvah urada za preprečevanje pranja denarja 24.371, leta 2015 pa le še slabih 12 tisoč, torej več kot pol manj. To pomeni, da finančno poslovanje vedno bolj postaja vpeto v bančni sistem.
Že lani je tako pristojni odbor mehanizma Moneyval, ki deluje pod okriljem Sveta Evrope, ob pomoči Banke Slovenije in urada za preprečevanje pranja denarja preverjal, kako se slovenske banke držijo mednarodnih priporočil na tem področju. Domače banke morajo na letni ravni o svojih aktivnostih na področju preprečevanja pranja denarja poročati Banki Slovenije, ki ocenjuje njihov profil tveganosti.
Kaj morajo poročati banke
V centralni banki ugotavljajo, da "se je v bankah v zadnjih letih povečalo zavedanje o pomembnosti upravljanja tveganj na tem področju". To je razvidno tudi iz povečanega števila prijav sumljivih transakcij, ki jih banke prijavljajo uradu za preprečevanje pranja denarja. Kar 85 odstotkov sumljivih transakcij, ki jih obravnava urad, prijavijo banke.
Te morajo poročati:
-
o vseh gotovinskih transakcijah nad 30 tisoč evrov, - vseh nakazilih nad 30 tisoč evrov, ki so bila na zahtevo stranke izvršena na račune v države, pri katerih obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranje terorizma,
- prenosih gotovine v vrednosti nad 10 tisoč evrov čez slovenski del meje Evropske skupnosti na podlagi uredbe Evropskega parlamenta in sveta o kontroli gotovine ob vstopu v skupnost.
Leta 2015 pet prijav suma financiranja terorizma
Podatkov za leto 2016 urad še ni objavil. Leta 2015 pa je prejel 521 prijav sumljivih transakcij ali aktivnosti. 516 se jih je nanašalo na sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja, ki je posledica drugih kaznivih dejanj: zlorabe položaja, goljufije, nedovoljene trgovine z drogo ali spornega organiziranja denarnih verig.
Pet prijav se je nanašalo na financiranje terorizma. "V večini teh zadev se začetni sumi niso potrdili, smo pa v letu 2015 pristojne organe o sumih storitve kaznivega dejanja financiranja terorizma obvestili v sedmih zadevah," je v poročilu zapisal urad za preprečevanje pranja denarja, ki je pri tem obravnaval tri državljane Slovenije in 17 tujcev.
Primer Via Vita: ko sistem zataji
Da lahko zataji sistem nadzora sumljivih transakcij v davčne oaze in države, pri katerih obstaja sum financiranja terorizma, bi lahko dokazoval primer ljubljanskega podjetja Via Vita.
To je bilo vrsto let v lasti italijanskega podjetnika Maurizia Dare iz Trbiža in skoraj ni ustvarjalo prihodkov. Konec lanskega pa je poslovanje podjetja Via Vita eksplodiralo. Po tem, ko je njegova lastnica postala Erika Kirilova, ki uradno stanuje blizu Londona, se je čez njegove račune začelo prelivati na sto tisoče evrov.
Januarja letos je podjetje Via Vita izvedlo devet nakazil na račun ciprskega podjetja FS Frogger Solutions Limited, ki naj bi se ukvarjalo z logistiko in domnevno imelo skladišča v osrednji Evropi. Skupno mu je podjetje Via Vita nakazalo več kot 900 tisoč evrov.
Toda kmalu je poslovanje ljubljanskega podjetja vzbudilo pozornost Finančne uprave RS (Furs), ki mu je konec marca letos zaradi utemeljenega suma utaje davkov oziroma sodelovanja pri njej odvzela identifikacijsko številko za DDV.
20