Torek, 13. 10. 2020, 4.00
4 leta, 2 meseca
V enem letu izpuhtelo milijon evrov. Letos bo še slabše. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,10
1
V času koronavirusa se je okrepil trend prodaje kakovostnejših vin.
Deset največjih slovenskih vinskih kleti je leta 2019 po podatkih poslovnega asistenta Bizi ustvarilo skoraj 70 milijonov evrov prihodkov, kar je milijon manj kot v letu 2018. Zaradi epidemije koronavirusa bodo letošnji prihodki zagotovo še nižji. V Kleti Brda pričakujejo 25-odstotni upad.
Prvih deset na lestvici je leta 2019 ustvarilo skoraj 70 milijonov evrov prihodkov, kar je milijon manj kot v letu 2018. In katere vinske kleti so na vrhu lestvice? Največ prihodkov je ustvarila Klet Brda, sledijo Radgonske gorice s 13 milijoni evrov prihodkov in Puklavec Family Wines z 11 milijoni evrov prihodkov iz poslovanja v letu 2019.
Največ dobička so ustvarile Radgonske gorice, in sicer več kot milijon evrov. Mejnik milijon evrov so presegli tudi v podjetju Vinakoper. Sledita Klet Brda in Ptujska klet.
Klet Brda je največja slovenska vinska klet tako po pridelavi kot po količini prodanega vina. Po podatkih Bizija so v letu 2019 ustvarili več kot 15 milijonov evrov prihodkov, kar je nekoliko manj od leta 2018, ko jim je leto uspelo zaključiti z več kot 17 milijoni evrov prihodkov. A kljub temu se jim je tudi tokrat uspelo zavihteti na sam vrh lestvice slovenskih vinskih kleti.
Za uspeh zaslužnih 400 vinogradniških družin
Direktor Kleti Brda Silvan Peršolja uspešne rezultate pripisuje predvsem zavezanost h kakovosti, konsistenci in izvozno usmerjeni strategiji. "V Kleti Brda smo se usmerili v kakovost v vseh fazah proizvodnega procesa. Slovenski trg je premajhen za vsa vrhunska vina, zato smo se pred 20 leti v Kleti Brda, ko je izvoz pomenil zgolj odstotek, strateško usmerili v izvoz stekleničenega vina, in danes 45 odstotkov prihodkov ustvarimo na tujih trgih," pojasnjuje.
Eden od ključnih dejavnikov uspešnosti podjetja je tudi trajnostna pridelava, ki poleg odgovornega pridelovanja grozdja vključuje tudi socialno komponento 400 vinogradniških družin, ki so tesno povezane z zadrugo v dobrem in slabem. "Skupaj pa zagotavljamo konsistentnost delovanja in ponudbe, prav vsak člen prispeva k uspehu," dodaja Peršolja.
Za uspehom briške zadružne kleti se skriva zavezanost h kakovosti, konsistenca in izvozno usmerjena strategija, meni direktor Silvan Peršolja.
Prodajno najuspešnejša blagovna znamka briške kleti še naprej ostaja vinska linija Quercus, ki so jo osnovali pred 20 leti, danes pa je najbolj prodajana blagovna znamka med vrhunskimi vini v Sloveniji. Izvažajo jo v 26 držav sveta. Med sortami je na prvem mestu rebula, ki je sinonim za Brda. Prav z rebulo so letos na najprestižnejšem vinskem ocenjevanju Decanter prejeli 95 točk za njihovo vrhunsko vino Single Vineyard Motnik.
A kljub močni zasidranosti na domačem trgu je tako kot na vse druge vinogradnike tudi na njih vplivala epidemija koronavirusa. Kot nam je zaupal direktor Peršolja, so se letošnji prihodki iz gostinskega sektorja prepolovili, za približno pet odstotkov pa se je povečala prodaja v trgovinah.
Med krizo prodajo vin preselili na splet
Na letošnji izpad prihodkov bo najbolj vplival slabši izvoz, ki se je zaradi zaprtja trgov, kot sta Amerika in Azija, v prvih devetih mesecih prepolovil. Letos zato v podjetju pričakujejo, da bodo imeli 25 odstotkov manj prihodkov kot lani. Kljub težkim razmeram pa je podjetju uspelo razviti načine, s katerimi bi lahko vsaj delno pokrili finančni izpad, ki ga je povzročil covid-19.
V podjetju pravijo, da težko ocenjujejo, kakšni bodo rezultati za prihodnje leto, saj so časi nepredvidljivi. "Naši sodelavci, ki delajo v tujini, so ves čas, ko nismo mogli potovati, ohranjali stike z distributerji in kupci po vsem svetu. Skupaj s poslovnimi partnerji čakamo, da se situacija stabilizira in bomo začeli zopet normalo poslovati. Videti je, da se nekaj le premika, saj gre naša prodajna ekipa že prihodnji teden prvič letos v Ameriko," pove Peršolja.
"Intenzivno smo se začeli ukvarjati s spletnimi kanali in spletno prodajo, ki je dosegla veliko rast, a je v absolutnih številkah to še vedno malo. Prilagodili smo tudi delovanje naših vinotek. Na oglede naših kleti sprejemamo manjše skupine ljudi, uvedli smo degustacije in goste ozaveščamo o obstoju naše spletne trgovine. Z veseljem ugotavljamo, da večina gostov, ki je obiskala Klet Brda v zadnjih dveh, treh letih, še naprej naroča naša vina višjega cenovnega razreda. Tako imamo precej naročil iz Anglije, Belgije, Nizozemske, Nemčije, Avstrije in Italije," nam je dejal Peršolja.
Ljudje med krizo kupovali kakovostnejša vina
Koronavirus pa ni vplival samo na prodajo, temveč tudi na trgatev. Peršolja pojasnjuje, da je bilo zaradi covid-19 letos veliko premislekov, kako jo sploh izpeljati, če bi se razmere zaostrile, saj med trgatvijo družinskim kmetijam pomagajo sorodniki in prijatelji.
Zaradi tega se je pod vprašaj postavila tudi organizacija dela, tradicionalni običaji, ki trgatev spremljajo, pa so v teh razmerah problematični. A kot nam je zagotovil Peršolja, so letošnjo trgatev izpeljali brez težav. Pri prevzemu grozdja v kleti so delo organizirali v skladu s priporočili in navodili pristojnih institucij.
Peršolja dodaja, da nas je kriza opomnila, da ljudje nismo tako vsemogočni, kot se to včasih zdi, in da bomo morali veliko stvari na novo premisliti. "Trend, ki se je pokazal v teh mesecih izolacije in omejenih stikov, pa je, da so ljudje kupovali kakovostnejša vina in jih seveda pili doma, v družbi svojih najbližjih," je izpostavil.
Slovenija naredi premalo za promocijo vin
Na vprašanje, ali država dobro poskrbi za vinsko panogo, direktor vinske kleti pojasnjuje, da je Slovenija izbrala dobre podporne ukrepe, ki so bili na voljo v Evropski uniji. Glavna ukrepa sta bila podpora obnovi vinogradov in podpora promocije na tretjih trgih. Namen slednjega ukrepa je seveda, da se čim več vina proda zunaj EU.
Peršolja meni, da Slovenija še vedno naredi premalo za promocijo domačih vin v svetu.
"Sta zelo koristna ukrepa in ju tudi zelo podpiramo. Kritični pa smo, ker se izvedba teh ukrepov in administracija bolj zapletata, kot je potrebno, tako da imamo obilo dela s tem birokratskim delom. Podpiramo tudi krizna ukrepa skladiščenja vina in destilacije viškov, medtem ko zelene trgatve ne podpiramo," poudarja.
Kot še dodaja, bi lahko država več prispevala k promociji slovenskih vin. "Celo Italijani na primer, ki so svetovna vinska velesila, ves čas govorijo o tem, kako povečati promocijo v tretjih deželah – v ZDA, v Aziji," pojasnjuje Peršolja in v nadaljevanju doda, da bi morala promocija pri nas temeljiti najprej na tem, da nove dežele spoznajo našo kulturo vina in enogastronomsko ponudbo države.
"Pomembno je tudi, da nove generacije spoznajo pravo kulturo uživanja vina. Šibka točka slovenskih vinarjev je razdrobljenost. Slovenska proizvodnja pomeni le 0,5 odstotka evropske pridelave, zato sta nujna povezovanje in skupno nastopanje pri trženju," je sklenil.
1