Janez Janša
Petek, 15. 12. 2017, 16.56
7 let
DZ podprl vmesno poročilo o Tešu 6 glede javnega naročanja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,48
1
DZ je danes z 59 glasovi za in nobenim proti podprl bistvene ugotovitve vmesnega poročila komisije DZ pri Tešu 6, ki politično odgovornost za izogibanje javnemu naročanju pri projektu pripisuje nekdanjim ministrom Andreju Vizjaku, Andreju Bajuku, Francu Križaniču, Mateju Lahovniku ter nekdanjima premierjema Janezu Janši in Borutu Pahorju.
Ugotovitve vmesnega poročila je poslancem predstavil predsednik preiskovalne komisije DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 Matjaž Hanžek. Ta je poudaril, da je pri sprejemanju zakona o javnem naročanju politični vpliv pripomogel, da naložbe niso vodili v skladu z direktivo in zakonom.
Potrebovali so kar šest let, da so dopolnili seznam
Vlada je februarja 2007 s pravno neustreznim sklepom sprejela seznam zavezancev za javno naročanje, na katerem pa ni bilo 12 proizvajalcev električne energije. "Pristojni, od vlad, ministrstev, pravnih svetovalcev do vladnih uradov, so potrebovali kar šest let, da so dopolnili seznam naročnikov kot prilogo k uredbi, ki je podzakonski akt zakona, kar je bila podlaga izgovorov Termoelektrarne Šoštanj, da se pri naložbi v šesti blok ni ravnala po zahtevah zakona o javnem naročanju in po zahtevah evropske direktive," je poudaril Hanžek in dodal, da so bile v tem obdobju podpisane vse pogodbe in oddana vsa dela pri projektu.
Bajuk, ki je vodil finančni resor, je Termoelektrarno Šoštanj (Teš) in še 11 drugih podjetij uvrstil v uredbo, a je temu nasprotoval takratni gospodarski minister Vizjak, ki je bil ob tem tudi predsednik nadzornega sveta HSE, je spomnil Hanžek.
Janševa vlada prekršila zakon, ki ga je sama sprejela
Vlada, ki jo je takrat vodil Janša, je seznam naročnikov javnega naročanju potrdila brez proizvajalcev električne energije, kot je predlagalo ministrstvo za gospodarstvo. Vlada je sicer ob tem Bajuku naložila, da v sodelovanju z Vizjakom pridobi mnenje Evropske komisije o statusu proizvajalcev električne energije kot naročnikov po zakonu o javnem naročanju. To se ni zgodilo.
"V tem je vlada prekršila zakon, ki ga je sama sprejela, in direktivo, ki je temu zakonu določila okvire dopustnosti. S tem so tudi razširili popolno napačno mnenje, da Teš ni zavezanec po zakonu o javnem naročanju, saj ni naštet v uredbi," je poudaril.
Hanžek: Odgovorna sta tako Janša kot Pahor
V naslednjih letih se je zakon štirikrat dopolnil, a uredba je ostala ista. Ker stanja ni popravila, politično odgovornost nosi Pahorjeva vlada oziroma takratna ministra za finance in gospodarstvo, Križanič in Lahovnik. Objektivno tako kot Janša tudi Pahor.
Uredbo oziroma seznam so spremenili šele čez dve leti, ko je to izpeljal minister za finance Janez Šušteršič v drugi Janševi vladi.
Hanžek je ob tem navedel tudi najbolj pogoste izgovore, zakaj Teš ni zavezanec javnemu naročanju: da niso bili na seznamu in da se je pri prevodu evropske direktive zgodila napaka. "Tudi če bi bil prevod napačen, bi za Teš in drugih 11 zavezancev neposredno veljale zahteve evropske direktive," je sklenil Hanžek.
Podporo poročilu so sicer napovedali v vseh poslanskih skupinah z izjemo SDS, kjer so dejali, da poročilu ne bodo nasprotovali. Kot je dejal Danijel Krivec(SDS), izločitev 12 energetskih podjetij s seznama zavezancev javnemu naročanju ne more biti ključni razlog za anomalije pri Tešu 6. Noben zakon po njegovem ne zagotavlja izvajanja tako velikega projekta, če ljudje, ki so neposredno vpleteni vanj, ne spoštujejo pravil igre.
Zvonka Laha (NSi) in Marjano Kotnik Poropat (DeSUS) je zmotilo, da je država potrebovala šest let, da je uredila seznam zavezancev za javno naročanje, v tem času pa so se podpisale vse glavne pogodbe za Teš 6.
Maruša Škopac iz SMC je ocenila, da tako velik projekt, kot je Teš 6, ne bi nikoli zaživel, če ne bi imel močne podpore političnega okolja, izločitev Teša s seznama zavezancev za javna naročila pa je povzročila, da je bil nadzor nad izvedbo projekta povsem onemogočen.
Za Bojano Muršič (SD) je ključno, da se razkrijejo vse napake v postopkih, vsi sistemi pritiskov in zavor ter vsa morebitna nezakonita ravnanja.
Miha Kordiš (Levica) je medtem ocenil, da je Teš 6 spomenik sistemske korupcije, katerega gradnja je potekala enako, ne glede na to, kdo je bil na oblasti, SDS ali SD.
Hanžek je v razpravi o drugem vmesnem poročilu - prvo se je nanašalo na premog, komisija pa je ugotovila, da je cena 2,25 evra za gigajoul manipulacija in zavajajoča - napovedal, da bo preiskovalna komisija končno poročilo pripravila pred koncem mandata. Predvidoma bo končno poročilo napisano do konca januarja, nato bo komisija imela še cel mesec časa za razpravo.
Teš 6 se je s sprva ocenjenih 650 milijonov evrov podražil na 1,428 milijarde evrov. Država je v naložbo vpeta tako, da jamči za 440 milijonov evrov vredno posojilo Evropske investicije banke (EIB), v zameno za poroštvo pa je moral Teš sprejeti vrsto pogojev. Te je februarja 2012 določila vlada pod Janševim vodstvom.
Med drugim je Tešu naložila, da zniža investicijsko ceno projekta, najvišja končna vrednost projekta je postavljena pri 1,3 milijarde evrov, in da s Premogovnikom Velenje sklene dolgoročno pogodbo za lignit po najvišji ceni 2,25 evra na gigajoul.
1