Umar za reševanje težav gospodarstva s kompleksnejšimi rešitvami

"Strukturne spremembe, ki smo jih v Sloveniji izvedli v zadnjih letih, so dobrodošle in so prinesle nekatere pozitivne posledice. Vendar jih bo treba nadaljevati oziroma jih okrepiti. Potrebne bodo bolj kompleksne rešitve," poudarja direktor Umarja Boštjan Vasle.

S ponavljanjem vzorcev iz preteklosti ne bo mogoče odpraviti težav, s katerimi se sooča Slovenija, je na današnji konferenci o strukturnih izzivih slovenskega gospodarstva v Ljubljani poudaril direktor urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Politika bi morala imeti pred sabo daljši časovni horizont Umar je konferenco v sodelovanju s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji pripravil ob objavi poročila Ekonomski izzivi 2014, na podlagi katerega je Vasle izpostavil dva poudarka. Prvi je, da bomo morali v Sloveniji težave začeti reševati z bolj kompleksnimi rešitvami, ki bodo hkrati naslavljale več različnih težav.

Drugi poudarek pa je, da bo morala imeti politika pred sabo daljši časovni horizont. Dolgo časa smo namreč verjeli, da je kriza kratkočasna, temu primerno pa je bilo tudi ukrepanje. A "jasno je postalo, da so spremembe, ki so pred Slovenijo, dolgotrajnejše", je poudaril Vasle. Zato je po njegovih besedah prav, da politika temu primerno naravna svoje razmišljanje. Nujna prilagoditev zmožnostim gospodarstva Umar je v poročilo o ekonomskih izzivih združil svoje ugotovitve s področja fiskalnih gibanj in politike, zadolženosti in razdolževanja slovenskih podjetij ter sprememb in izzivov na trgu dela. Med drugim ugotavlja, da se zaradi počasnega gospodarskega okrevanja in majhnega manevrskega prostora za dvige davkov slovenska fiskalna politika spopada z nujnostjo nadaljevanja konsolidacije z zniževanjem izdatkov in njihovim prilagajanjem zmožnostim gospodarstva.

"Pri tem se bo morala v večji meri kot do zdaj osredotočiti na doseganje soglasja za ukrepe s trajnejšim učinkom, ki bodo hkrati rezultat vsebinske razprave glede financiranja družbenih prioritet," izpostavljajo na Umarju. K padcu kreditne aktivnosti prispevale tudi slabe razmere v bančništvu Glede javnega dolga pišejo, da bo njegovo naraščanje postopna odprava javnega primanjkljaja oziroma srednjeročno oblikovanje presežka sicer zajezila. A velik izziv bo njegovo načrtovano zniževanje prek izkupička iz privatizacije državnih podjetij. To ne bi prispevalo le h konsolidaciji, vzdržnosti dolga in zmanjšanju izrivanja kategorij izdatkov, s katerimi bi lahko spodbudili gospodarsko rast, temveč bi posredno lahko vplivalo tudi na celotno ekonomsko aktivnost, prek izboljšanja korporativnega upravljanja in zmanjšanja fiskalnih tveganj, izpostavlja Umar.

Pri temi zadolženosti slovenskih podjetij na Umarju izpostavljajo, da je bila v Sloveniji v predkriznem obdobju rast posojil višja od rasti v kriznih državah PIIGS (Portugalska, Irska, Italija, Grčija in Španija). K velikemu padcu posojilne aktivnosti po krizi so prispevale tudi slabe razmere v bančnem sistemu.