Svet je prehiter, da bi še naprej imeli eno službo za vse življenje

Po skoraj desetletju visoke brezposelnosti, ki jo je sprožil gospodarski zlom leta 2008, se razmere v gospodarstvu počasi izboljšujejo. To priznavajo tudi sicer strogi ekonomisti Evropske komisije.V svoji zadnji napovedi so med drugim ugotovili, da se je slovenska brezposelnost leta 2016 spustila na 8,4 odstotka. Kot kaže, se bodo pozitivne smernice nadaljevale tudi v letu 2017, saj naj bi po napovedih Bruslja stopnja brezposelnosti upadla na 7,7 odstotka, je v svojem zadnjem članku na siol.net zapisal Jure Stojan iz inštituta za strateške rešitve. 

A obstaja tudi druga stran medalje. Stojan opozarja, da je stopnja zaposlenosti oseb, starih med 55 in 64 let, zgolj 35 odstotkov, vsak tretji brezposelni pa je starejši od 50 let. Med mladimi je brez službe vsak peti (20,6 %), kar spodbuja množično izseljevanje bodočih podjetnikov, inovatorjev in raziskovalcev iz Slovenije. Dodaten izziv je dolgotrajna brezposelnost, saj je v Sloveniji kar polovica iskalcev zaposlitve brez dela več kot leto dni, tretjina pa že več kot dve leti.

Slovenija torej potrebuje ukrepe za zaposlovanje starejših, mladih in dolgotrajno brezposelnih. A vprašanje je, kakšni naj bodo ti ukrepi.

Veliko mladih z neprimerno izobrazbo

"Za vse brezposelne je edini pametni ukrep liberalizacija delovnopravne zakonodaje. Sprostitev ovir na trgu poveča zaposlovanje. Delodajalec delavca, starejšega od 55 let, skoraj ne more odpustiti, torej ga tudi ne bo zaposlil. Vedno mora namreč računati na to, da bo morda moral kdaj krčiti obseg svojega poslovanja. Jaz, na primer, ne bi zaposlil nikogar, starejšega od 51 ali 52 let, ker imam potem zvezane roke," poudarja ekonomist Blaž Vodopivec in dodaja:

"Enako velja za mlade. Veliko jih ima neprimerno izobrazbo glede na potrebe trga dela, so pa sposobni in prilagodljivi. Na različnih delovnih mestih bi se lahko hitro učili in napredovali, a se tako delodajalci kot tudi mladi bojijo vezati. Obojim je treba na trgu ponuditi več možnosti, da bodo poizkušali, se iskali in se tudi našli, ne pa da imamo logiko, da se nekje zaposliš in imaš službo za vse življenje. Svet je prehiter, da bi ta logika še delovala."

"Delodajalec delavca, starejšega od 55 let, skoraj ne more odpustiti, torej ga tudi ne bo zaposlil," pravi ekonomist Blaž Vodopivec. Foto: Matej Leskovšek

Glede dolgotrajno brezposelnih Vodopivec meni, da se je sicer med njimi upravičeno znašlo veliko ljudi zaradi gospodarske krize, a da je na drugi strani v tej kategoriji brezposelnih tudi veliko ljudi s problematičnim odnosom "do sodelavcev, šefa in delovnih nalog, ki imajo zaradi svoje neprilagodljivosti povsod težave".

Preveč denarja za socialne transferje, premalo za vzpodbujanje zaposlovanja

"Temeljni odgovor na brezposelnost je pospeševanje gospodarske aktivnosti. Nekaj se dogaja glede neposrednih tujih naložb, a ne smemo zapostaviti domačih vlagateljev, ki bi vlagali, a jih omejujejo različne težave. Žal pri tem vlada naredi premalo. Posledično bi namreč prišle naravne zaposlitve, vse preostalo zahteva neke vrste subvencioniranje, na primer odpustke pri plačilu davkov za zaposlovanje mladih," pojasnjuje Marko Jaklič.

Prepričan je tudi, da se pri nas premalo denarja namenja za politike aktivnega zaposlovanja, "saj se preveč porabi na pasivnih oblikah posega na trg dela, ne pa aktivnih, torej tistih, ki omogočajo ljudem, da postanejo zaposljivi. Bolj kot ne se porabi denar za transferje, da ljudje ne pomrejo".

"Tudi univerze naredimo premalo. Veliko se ukvarjamo s kariernimi centri, ki so bolj sami sebi namen. Mi nimamo pravilnega sistema praks in mentorstva, kot ga poznajo v razvitih državah. Naši študenti ne hodijo na prakso v tujino ali pa v slovenska podjetja. To zelo manjka," pravi Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete. Foto: Ana Kovač Opozarja tudi na dvojnost na trgu dela, saj imamo na eni strani ljudi s stabilnimi zaposlitvami, ki jih je težko zaposliti, in mlade prekarce. "Morali bi iti v smer izenačitve statusov, kar pomeni, da bi mi s stabilnimi pogodbami morali privoliti v manjšo stabilnost, hkrati pa bi se država morala truditi za zavarovanja za primer brezposelnosti, kot na primer v Švici, kjer vsak zaposleni vplačuje v sklad za primer brezposelnosti," je sklenil.

Majhna razlika med minimalno in povprečno plačo

"Trg dela v Sloveniji je razmeroma dobro razvit, a se spopada z nekaterimi pomembnimi strukturnimi pomanjkljivosti. Te niso vezane zgolj na izrazito visoko stopnjo brezposelnosti posameznih skupin (mladi, starejši, dolgotrajno brezposelni), temveč tudi na izrazito visok delež pogodb za določen čas, še posebej med mladimi, majhno razliko med minimalno in povprečno plačo, kar je med drugim posledica visoke obdavčitve dela v Sloveniji, močno dolgotrajno odvisnost državljanov od socialnih transferjev, tudi na obstoj številnih različnih oblik zaposlitve, ki znižujejo privlačnost redne zaposlitve za delodajalce," pa pravi Maja Bratuša z Inštituta za strateške rešitve.

Kot pravi, bi odprava različnih oblik pogodb lahko zmanjšala manevrski prostor različnih oblik zaposlovanja, hkrati pa bi tako odprla pot do uveljavitve bolj enotnih pogojev zaposlovanja. Več pozornosti bi morala po njenih besedah država nameniti tudi odpravi neobdavčenih delov plače, kar bi znižalo davčne utaje in zmanjšalo privlačnost dela za skrajšan delovni čas. 

"V Sloveniji imamo majhno razliko med minimalno in povprečno plačo, kar je med drugim posledica visoke obdavčitve dela," pravi Maja Bratuša iz Inštituta za strateške rešitve. Uvesti moramo daljše odpovedne roke

Eden izmed učinkovitih ukrepov bi po njenih besedah lahko bila tudi uvedba obvezne registracije na zavodu za zaposlovanje za odpuščene delavce oziroma tiste, ki se jim izteka pogodba, pri čemer bi se morali odpuščeni delavci na zavod prijaviti še med trajanjem odpovednega roka.

"Podobni ukrepi so na primer praksa v Nemčiji ali Švici, kar omogoča, da si delavci lahko delo iščejo, še preden resnično izgubijo službo. Prav tako bi morali v Sloveniji, na primer po vzoru Švedske, uvesti daljše odpovedne roke, saj izkušnje kažejo, da zadnji vodijo v hitrejšo ponovno zaposlovanje in znižujejo tveganje za dolgotrajno brezposelnost, ki je ena izmed glavnih težav trga dela v Sloveniji," je poudarila.

Analize imamo, ukrepov v praksi pa od nikoder

Vlada je letos sprejela tri dokumente v zvezi s problematiko brezposelnosti, in sicer listini Za dostojno delo in Starejši in trg dela v Sloveniji ter Belo knjigo o pokojninah. Gre pri tem za pomembne analize ali zgolj za črke na papirju brez posebne vrednosti.
 
"V zadnjih letih je država sprejela več ukrepov v obliki različnih dokumentov, ki sicer priznavajo izzive in težave, s katerimi se spopada trg dela, a se njihovi učinki v prakso še niso prelili. Odvisnost od socialnih transferjev, tudi pokojnin, tako v Sloveniji ostaja med najvišjimi, medtem ko sredstva, namenjena politikam, vezanim na trg dela, ostajajo podpovprečna," še pojasnjuje Maja Bratuša.