Študija: Slovenski turizem duši odplačevanje posojil

Tako je prepričan direktor podjetja Hosting ter hotela Mitra Peter Vesenjak. Na srednji rok pa je treba oblikovati jasno politiko in ukrepe za končno privatizacijo, je izpostavil.

Izpostavil, da je na kratek rok nujno povečati obseg trženja Vesenjak je v analizi poslovanja turističnih podjetij 2007–2012 in vpliva lastniške strukture in deleža države in občin v slovenskem turizmu leta 2013 izpostavil, da je na kratek rok nujno povečati obseg trženja, nišno usmerjenost, odpiranje novih trgov, večjo letalsko dostopnost in učinkovitost trženja.

Poudarek pa mora biti po njegovih navedbah na kakovosti upravljanja ob hkratnem obvladovanju stroškov dobaviteljev in ustreznih energetskih rešitev. Kapitalsko je treba ob tem prestrukturirati in razdolžiti podjetja ter ustvariti financiranje, ki je primerno za turizem, mogoče celo s posebnimi finančnimi programi za turistične projekte.

Vesenjak je pred kratkim na Dnevih slovenskega turizma poudaril, da mora biti to povezano z jasno izhodno strategijo in politiko države, državnih skladov in bank iz lastništva turističnih družb, na kratek in srednji rok pa je treba oblikovati jasno politiko in ukrepe za končno privatizacijo. To naj bi vplivalo na povečanje konkurenčnosti poslovnega okolja ter na internacionalizacijo lastništva, upravljanja družb in njihovega premoženja.

"Lastniški delež javnega sektorja v kapitalu turističnih družb je anomalija …" Opozoril je, da 19 družb oz. skupin v hotelski in podobni dejavnosti v Sloveniji obvladuje 85 odstotkov kapitala in 77 odstotkov sredstev, dosega 83 odstotkov prihodka in zaposluje 80 odstotkov ljudi. "Lastniški delež javnega sektorja v kapitalu turističnih družb je anomalija v turističnem sistemu Slovenije," je poudaril in dodal, da so tveganja, povezana s tem, ustrezno visoka.

"Vedno je treba razmišljati, da je osnova za uspešno razvijanje turizma podjetniška kultura in pospeševanje podjetništva v državi. Ob povečanju prihodkov, ki so strateško opredeljeni, se lahko realizira 15 tisoč novih delovnih mest in dodatnih 280 milijonov evrov stabilnih javnofinančnih prihodkov in dolgoročno bi se povečale gospodarske aktivnosti v vseh povezanih dejavnostih," je prepričan Vesenjak.

Ob tem dodaja, da ima Slovenija izredne danosti za razvoj turizma, le da so te premalo izkoriščene. Prepričan je, da je njen potencial zagotovo trikratno povečano število nočitev in dvakratno povečanje obsega kapacitet.

Kot problematično izpostavil tudi padanje Slovenije na lestvicah konkurenčnosti Kot problematično je izpostavil tudi padanje Slovenije na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti v turizmu, kjer položaj izgublja predvsem zaradi premajhne podjetniške svobode, prevelikih davčnih obremenitev, premajhne letalske in železniške dostopnosti ter določenih drugih infrastrukturnih problemov.

65 odstotkov nočitev v Sloveniji predstavljajo hoteli in hotelom podobne dejavnosti. V preteklih šestih letih so se nočitvene zmogljivosti povečale za 27 odstotkov, zasedenost pa je upadla za 12 odstotkov. "Z novimi kapacitetami nismo uveljavljali načinov trženja, obsega trženja, ki bi zagotavljal zadostno polnjenje teh novih kapacitet," je pojasnil Vesenjak.

Število nočitev se je v zadnjih letih zvišalo za 11,7 odstotka, za 18 odstotkov pa je bilo več prihodkov v hotelski dejavnosti. Prihodki so se v omenjenem obdobju povečali za 15 odstotkov, ob upoštevanju inflacije pa je bila realna rast 1,4-odstotna. Hoteli ustvarijo okoli 500 milijonov evrov letnih prihodkov, od tega je 55 odstotkov penzionskih storitev.

Pozitivni učinki pri varčevanju pri stroških dela so bili izničeni z visokimi stroški financiranja, saj so ti v zadnjih šestih letih zrasli za 260 odstotkov nominalno oz. 216 odstotkov realno. Stroški financiranja brez odplačila glavnic pa so v bruto donosu poslovanja narasli za 88 odstotkov. "To resno ogroža likvidnost in razvojni potencial turizma," opozarja Vesenjak.