Torek, 27. 1. 2026, 14.04
9 ur, 15 minut
Ste na bolniški? Nujno preberite to!
V življenju pridejo dnevi, ko nas zdravje izda. Zbolimo, se poškodujemo ali nas telo enostavno ustavi. Takrat je bolniška odsotnost zakonita možnost, da ostanemo doma, si opomoremo in se varno vrnemo na delo.
A hkrati velja tudi obratno: bolniška odsotnost ni dopust. Čeprav gre za upravičeno odsotnost od dela, mora delavec v tem času upoštevati pravila in navodila zdravnika. Prav tu pa se pogosto pojavijo dileme – kaj je dovoljeno in kaj pomeni zloraba?
Kdaj je bolniška odsotnost upravičena?
Bolniška odsotnost je čas, ko delavec začasno ni sposoben opravljati dela zaradi bolezni, poškodbe ali drugih zdravstveno utemeljenih razlogov. Ko zbolimo ali se poškodujemo, je prvi korak običajno obisk osebnega zdravnika. Ta presodi, ali smo začasno nezmožni za delo in nam odobri odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov. S tem je delodajalec uradno obveščen, delavcu pa pripada tudi nadomestilo plače za čas, ko dela ne more opravljati.
Če odsotnost traja dlje, se lahko v postopek vključi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Takrat se praviloma dodatno preveri medicinska dokumentacija in presodi, ali so razlogi za nadaljevanje odsotnosti še vedno utemeljeni.
/okence/
Koliko znaša nadomestilo in kdo ga plačuje?
Višina nadomestila med bolniško je odvisna od več dejavnikov. Najpomembnejši so razlog odsotnosti, trajanje in osnova za izračun. Ta se običajno izračuna iz povprečne plače oziroma prejemkov iz preteklega obdobja.
Pomembno pa je tudi, kdo nosi strošek:
- prvih 20 dni bolniške odsotnosti je nadomestilo praviloma breme delodajalca,
- po 20. dnevu pa breme praviloma prevzame ZZZS.
To pomeni, da daljša odsotnost pomeni tudi drugačno presojo in več nadzora.
Lahko med bolniško odsotnostjo zapustim dom?
To je eno najpogostejših vprašanj. In odgovor je: odvisno.
Zavarovanec mora nujno upoštevati navodila zdravnika. Ta določi, kakšni so pogoji za vašo odsotnost in omejitve, ki jih morate upoštevati. Če zdravnik izhode dovoli, ker ne škodujejo zdravljenju, so lahko dovoljeni tudi sprehodi, nujni opravki ali obisk lekarne. V kolikor zdravnik predpiše strogi počitek, potem je pričakovano, da se režim spoštuje. Najbolj varno je, da se delavec pri nejasnostih o dovoljenih izhodih dodatno posvetuje z osebnim zdravnikom. Tako se izogne morebitnim kršitvam in kasnejšim zapletom.
Nadzor med bolniško odsotnostjo
Delodajalci imajo pravico preveriti, ali je bolniška odsotnost res upravičena. To predvsem zato, ker se v praksi pojavljajo tudi primeri zlorab.
V prvih 20 dneh bolniške odsotnosti lahko delodajalec nadzor izvaja sam ali pa najame detektiva. Detektiv lahko preverja, ali delavec spoštuje navodila zdravnika, ne sme pa pridobivati podatkov o diagnozi ali poteku zdravljenja.
Če bolniška odsotnost traja več kot 20 dni, delodajalec nadzora praviloma ne izvaja več. Takrat lahko nadzor prevzame ZZZS.
Tudi samozaposleni niso izjema. Čeprav nimajo klasičnega delodajalca, lahko pri daljši odsotnosti pričakujejo nadzor po pravilih ZZZS.
Zloraba bolniške odsotnosti: kaj se šteje kot kršitev?
Zloraba bolniške odsotnosti se lahko pokaže na več načinov. Najpogosteje gre za primere, ko delavec:
- ne upošteva navodil osebnega zdravnika,
- opravlja pridobitno dejavnost v času bolniške odsotnosti,
- zapušča kraj bivanja brez dovoljenja,
- se vede, kot da je na dopustu, čeprav bi moral okrevati.
Če se ugotovi, da je bolniška odsotnost neupravičeno izkoriščena, lahko delavec izgubi pravico do nadomestila. V določenih primerih lahko pride tudi do odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Naročnik oglasnega sporočila je Sedem, d. o. o.
