Srbska Perutnina delavce vodi na detektor laži, lahko to naredi tudi vaš šef?

Srbske delavce so zaslišali kar njihovi nadrejeni, poroča srbski Blic.rs. "Izginilo je več sto kilogramov piščančjega mesa in večina delavcev te enote je bila zaslišana. Pritisk vodstva je bil velik, tako da smo morali privoliti v zaslišanje," je za isti medij povedal eden od zaposlenih.

V podjetju so za medije pojasnili, da so to naredili z namenom odkrivanja tatu mesa in zaščite porabnikov. "Morebitna nadaljnja nenadzorovana prodaja na črnem trgu brez kakršnega koli sanitarnega nadzora lahko vpliva na zdravje ljudi, ki bi to meso uživali," so pojasnili in zanikali, da bi ravnali v nasprotju z zakonom.

Sindikalist Nešo Radulović je dejal, da je lahko vsak delavec, če ni hotel sodelovati, zavrnil zaslišanje brez posledic. Podjetje je zaradi kraje mesa – to naj bi dokazoval posnetek varnostne kamere – vložilo ovadbo zoper neznanega storilca.

V srbski hčeri Perutnine Ptuj (na sliki proizvodnja na Ptuju) so po izginotju več sto kilogramov mesa delavce priklopili na detektor laži. Foto: Marko Vanovšek

"To ni delo za podjetja, temveč za organe pregona"

Rodoljub Sabić, pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (to je nekakšna srbska različica našega informacijskega pooblaščenca), meni, da je poteza vodstva podjetja v nasprotju z zakonodajo, češ da je to delo za policijo in tožilstvo. 

Po odzivu podjetja je na družbenem omrežju Twitter zapisal: "Ali so imeli delavci možnost, da ne pristanejo? Gre za podcenjevanje zakonodaje Srbije in evropskih standardov!"

Ali vas lahko delodajalec posadi za detektor laži?

V Sloveniji mora poligrafsko testiranje zaposlenih izvesti sodno zapriseženi poligrafist v prisotnosti detektiva, pravi prvi mož detektivske zbornice Janko Trivunović Foto: Ana Kovač Ko se je podoben primer lani zgodil na Hrvaškem, smo preverili, kako je z zaslišanji na detektorju laži v Sloveniji. Mnenja so deljena.

Predsednik Detektivske zbornice Slovenije Janko Trivunović je dejal, da je to pogosta praksa tudi v Sloveniji: "Če se poligrafsko testiranje delavcev zgodi brez vzroka, gre za nezakonito prakso. Če podjetje utrpi poslovno škodo, pa ima na voljo vse možnosti raziskati in dokazati krivdo zaposlenega. Gre za povsem zakonit postopek. Vse je torej odvisno od faze samega postopka. Poligrafsko zaslišanje vsekakor ne šteje kot dokazno gradivo na sodišču, temveč je bolj pripomoček za iskanje krivcev." 

Nasprotnega mnenja je Andrej Zorko, izvršni sekretar za trg dela in delovno pravo pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS): "Gre za nezakonit poseg, ki nima nobene pravne podlage in se v delovnopravnih postopkih ne sme uporabljati. Delavec mora takšno početje delodajalcev nemudoma prijaviti pristojnim inšpekcijskim službam."

Tudi urad varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer je mnenja, da je uporaba poligrafskih testiranj čezmeren in nesorazmeren poseg v zasebnost, osebnostne pravice in dostojanstvo zaposlenih, zato se ne bi smel uporabljati na področju delovnih razmerij brez izrecne zakonske podlage, še posebej ne v javnem sektorju (za zasebnega varuh ni pristojen). "Menimo, da se poligrafsko testiranje na področju delovnih razmerij ne bi smelo uporabljati niti ob soglasju zaposlenih, saj to soglasje v večini primerov ne bi bilo izraz prave in svobodne volje zaposlenega, ki ni v enakopravnem odnosu s svojim delodajalcem," so sporočili.