Petek, 30. 3. 2018, 11.23
6 let, 7 mesecev
NetPRO
Slovenija je v svetovni špici #ICO #NetPRO
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,46
2
"Smo v svetovni špici, čeprav marsikateri ICO-radar tega sploh ne vidi, ker se 'naša' podjetja odločijo za sedež v tujini zaradi več razlogov, največkrat zaradi nejasnosti zakonodaje in trdnosti regulatorja in davkov," o kriptosvetu razlaga Igor Zgonc, svetovalec za poslovanje z ICO in s kriptovalutami, ki bo med osrednjimi govorniki na največji poslovni in networking konferenci v Sloveniji NetPRO.
Pred leti je bila med novimi start-upi izjemno priljubljena svetovna platforma Kicstarter, kjer so iskali zagonski kapital. V zadnjem obdobju je največje navdušenje nad ICO (Initial Coin Offering). To pomeni da se financiranje projekta ni začelo na klasičen način z investicijo poslovnih angelov ali skladov, prodajo lastniških deležev, ampak s prodajo "kovancev".
Projekti na Kickstarterju zbirajo "klasičen denar" za svoje ideje oziroma izdelek, pri ICO-strategiji izdajo svoje žetone, ki jih lahko ljudje kupijo z že uveljavljenimi kriptovalutami in tako podprejo idejo oziroma izdelek.
"Takšen način zbiranja sredstev ni namenjen vsem start-upom, saj najbolj ustreza tistim projektom, katerih obstoj oz. poslovna ideja temelji na tehnologiji veriženja blokov," pojasnjuje Igor Zgonc, svetovalec za poslovanje z ICO in s kriptovalutami
Najodmevnejši slovenski ICO-projekt je bil Vibrate, ki je v le štirih minutah in 42 sekundah zbral več kot deset milijonov dolarjev.
Kako nekomu razložiti, kaj je ICO?
ICO (Initial Coin Offering) oz. prva javna ponudba kritpožetonov je eden od načinov zbiranja sredstev, ki ga uporabljajo zagonska podjetja. To počnejo s kriptodenarjem (bitcoin, ethereum) in projekte gradijo na tehnologiji veriženja blokov (blockchain).
"Slovenija za zdaj še ni najboljša država za ICO-projekte, je pa zagotovo ena boljših."
Kakšni projekti so primerni za ICO? Se lahko vsi start-upi odločijo za ICO?
Takšen način zbiranja sredstev ni namenjen vsem start-upom, saj najbolj ustreza tistim projektom, katerih obstoj oz. poslovna ideja temelji na tehnologiji veriženja blokov.
Seveda pa mora ideja oziroma rešitev ustrezati vsem standardnim merilom za dober projekt, kar pomeni, da rešuje pereč problem, je boljša od obstoječih rešitev in konkurence, pa tudi da obstaja plačljivi kupec zanjo ipd.
Kaj potrebuješ za uspešno kampanjo?
Dejavnikov je več. Poleg dobre ideje so med ključnimi ekipa, razvoj in skalabilnost (ki so pogojeni s financami) in odličen marketing.
Kaj so glavne razlike med ICO in svetovnimi platformami za množično financiranje, kot so Kickstarter in podobni?
Tehnologija, na kateri projekt temelji, kriptoinvestiranje in tisto, kar investitor dejansko prejme v zameno za investicijo. Investitor v zameno za svoj kriptodenar ne dobi delnic, temveč žeton (token), ki ga ICO-projekt ustvari.
Pri tem obstajata dve vrsti žetonov: žeton "Security" je neke vrste delnica podjetja in trenutno ni med bolj razširjenimi, ter žeton "Utility" , ki si ga lahko predstavljamo kot pogonsko sredstvo za obratovanje celotnega sistema, rešitve, ki jo start-up ponuja. Če je start-up pri tem uspešen, lahko žeton "Utility" dosega višje vrednosti na kriptoborzah in s tem investitorju prinaša dobiček.
Kako ocenjujete pogoje za razvoj poslovanja z ICO v Sloveniji?
Slovenija za zdaj še ni najboljša država za ICO-projekte, je pa zagotovo ena boljših. Pri tem nam gre na roko izjemna akumulacija znanja in uspešnih kriptoprojektov, ki tudi državo spodbujajo k hitrejšemu ustvarjanju pogojev za tovrsten tip podjetij. Ker ta poslujejo na globalni ravni, lahko to za državo pomeni izjemen vir svežega kapitala, obenem pa tudi novih zaposlitev.
Zato je regulacija na tem področju smiselna in zaželena. Trenutno je samo v Sloveniji najmanj 30 projektov, ki si želijo izpeljati ICO.
Javno dojemanje glede blockchaina in kritposveta se izboljšuje, ljudje prepoznavajo prednosti in koristi nove tehnologije.
So projekti, ki se odločijo za izdajo svojih kovancev, dobro pripravljeni? Kakšno je na splošno znanje Slovencev na tem področju?
Vedno bolje in tudi primerljivo s preostalim svetom. Upam si celo trditi, da do neke mere postavljajo standarde za druge projekte. Smo v svetovni špici, čeprav marsikateri ICO-radar tega sploh ne vidi, ker se "naša" podjetja odločijo za sedež v tujini zaradi več razlogov, največkrat zaradi nejasnosti zakonodaje in trdnosti regulatorja in davkov.
Kljub temu so v Sloveniji blockchain, kripto in z njimi povezane besede postale stalnica, kar pomeni, da se javno dojemanje izboljšuje in da ljudje prepoznavajo prednosti in koristi nove tehnologije ter digitalnega denarja.
2