Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
12. 6. 2011,
8.20

Osveženo pred

2 leti, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

samooskrba žito zelenjava

Nedelja, 12. 6. 2011, 8.20

2 leti, 5 mesecev

Slovenec lani pojedel 70 kilogramov krompirja

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Posebno nizko stopnjo samooskrbe je imela Slovenija v obdobju med leti 2000 in 2010 na področju zelenjave, in sicer 31-odstotno v letu 2010, ter žit, kjer je bila lani stopnja samooskrbe 55-odstotna.

Lani je prebivalec Slovenije porabil 121 kilogramov žit, 93 kilogramov mesa, od tega največ prašičjega mesa, in sicer 40 kilogramov, več kot 70 kilogramov krompirja, 10 kilogramov jajc in 91 kilogramov zelenjave, kažejo podatki državnega statističnega urada. Proizvodnja žit rahlo niha V obdobju med letoma 2000 in 2010 je proizvodnja žit v Sloveniji rahlo nihala. Leta 2000 smo pridelali 494.000 ton žit. Leta 2009 je proizvodnja žit dosegla 533.000 ton, lani pa se je zvišala na 568.000 ton. Stopnja samooskrbe je lani v primerjavi z letom 2009 ostala na približno enaki ravni, in sicer pri 55 odstotkih, potem ko je bila stopnja samooskrbe leta 2008 63,5-odstotna. Delež domače potrošnje žit za prehrano je v celotnem obdobju predstavljal približno četrtino celotne domače potrošnje, lani je znašal 24 odstotkov.

Stabilna potrošnja mesa

Letna količina domače prireje mesa se je lani v primerjavi z letom 2009 nekoliko povečala in znašala 162.000 ton. Obenem pa se je zmanjšala v primerjavi z letom 2008, ko je prireja znašala 177.800 ton. Domača potrošnja mesa, ki gre v celoti za prehranske namene, je bila v obdobju stabilna in znašala 190.000 ton. Ob stabilni domači potrošnji je stopnja samooskrbe v 2010 dosegla 84,7 odstotka, potem ko je bila leta 2007 92,5-odstotna.

Na osnovi enotne Eurostatove metodologije za bilance kmetijskih proizvodov so bile izdelane začasne koledarske bilance proizvodnje in potrošnje za žito, krompir, zelenjavo, riž, sladkor, jajca in meso za obdobje 2000-2010. V skladu z Eurostatovimi navodili so bile bilance za žito, sladkor ter riž izdelane na osnovi spremenjenih pretvorbenih koeficientov ter spremenjenega nabora zunanjetrgovinskih kod, zaradi česar niso popolnoma primerljive s predhodnimi leti, so še sporočili iz državnega statističnega urada.

Ne spreglejte