Četrtek, 5. 7. 2018, 8.36
6 let, 4 mesece
Kako slabo so Švedi in Slovenci upravljali slabo banko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,37
39
Računsko sodišče je o pravilnosti poslovanja DUTB, znane tudi kot slaba banka, v letih 2014 in 2015 izreklo negativno mnenje. O smotrnosti poslovanja pa je računsko sodišče ugotovilo, da je bilo njeno poslovanje v teh letih neučinkovito in negospodarno.
Revidirano obdobje se nanaša na obdobje, ko sta Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) vodila Lars Nyberg in Torbjörn Månsson. Že pred časom smo na Siol.net poročali, da bi se zaradi negativne ocene lahko zamajal položaj glavnega izvršnega direktorja Imreta Balogha, ki je na položaju nasledil Manssona. Balogh v DUTB namreč deluje od marca 2015, torej že v obdobju, ki ga je v reviziji zajelo računsko sodišče.
Revidirano obdobje se nanaša na čas, ko so družbo pretresale številne afere: sporna izplačila prejemkov vodilnih, nepregledne prodaje terjatev, zapravljivost pri stroških …
DUTB je v spornem obdobju vodil upravni odbor na čelu s Švedom Nybergom, glavni izvršni direktor pa je bil Månsson. Poleg njega so v upravnem odboru sedeli še:
- Carl-Johan Lindgren kot neizvršni direktor,
- Arne Berggren kot neizvršni direktor,
- Mitja Mavko, državni sekretar na finančnem ministrstvu, ki ga je vodil Uroš Čufer,
- Janez Škrubej kot izvršni direktor in
- Aleš Koršič kot izvršni direktor.
Janez Škrubej
Glavni očitki računskega sodišča
- DUTB je v letu 2014 in deloma v letu 2015 od štirih bank odplačno prevzela tvegane postavke, pri tem pa ni zagotovila preglednosti postopkov.
- DUTB kljub odločitvam vlade in Evropske komisije od NLB ni prevzela za več kot 130 milijonov evrov tveganih posojil. Še več, da tega ne bo storila, ni obvestila vlade.
- Ob prenosu terjatev iz bank DUTB ni sklenila vseh potrebnih pravnih aktov z bankami, ni zagotovila pravočasnega prevzema celotne kreditne dokumentacije in ni razpolagala s popolnimi seznami pogodb.
- DUTB do druge polovice leta 2015 v internih aktih ni vzpostavila postopkov pri prodaji terjatev in lastniških deležev. Interni akti za upravljanje premoženja niso urejali odločanja o začetku prodaje premoženja, zato je to potekalo nesistematično, in niso urejali ravnanja kreditnih in naložbenih odborov pri obravnavi primerov z večjo stopnjo varovanja informacij.
- Odborom, ki so soupravljali DUTB, niso bile vedno predstavljene točne informacije, register odločitev odborov pa je bil nepopoln in netočen.
- DUTB do druge polovice leta 2015 v internih aktih ni vzpostavila postopkov pri prodaji terjatev in lastniških deležev.
- DUTB ni zagotovila najvišje mogoče konkurence med ponudniki in ni zagotovila enakopravne obravnave ponudnikov, z načinom vodenja prodajnega postopka je vplivala tudi na doseženo prodajno ceno. V procesu prodaje je bila v časovni stiski in ponudniki niso imeli dovolj časa za pripravo kakovostnih ponudb, o pravnem pregledu osnutka prodajne pogodbe pa ni dokazil.
- DUTB v letu 2014 ni uredila postopkov izbire direktorjev v podjetjih (Alpina, Thermana, Polzela, MLM idr., op. a.), v katerih je imela lastniški delež, in načina določanja njihovih prejemkov, v internem aktu, sprejetem v letu 2015, pa ni določila pristojnosti odločanja o kandidatih, ki jih sama predlaga.
Lars Nyberg, nekdanji predsednik upravnega odbora DUTB
- DUTB je v letu 2015 prodajala nepremičnine, ne da bi postopke in pravila prodaje določila v internem aktu, ki bi ga potrdil uporavni odbor.
- DUTB ni zagotovila, da bi pooblaščenka za skladnost poslovanja pri pomembnejših poslih podala mnenje o skladnosti s predpisi.
- V letu 2014 glavnega izvršnega direktorja Torbjörna Månssona ni imenovala z razpisom ter pri imenovanju štirih izvršnih direktorjev in pri razrešitvi enega ni ravnala pregledno.
- DUTB je izvajala izplačila zaposlenim na neustreznih podlagah, kar je vplivalo na višje stroške poslovanja.
- DUTB v letih 2014 in 2015 pri naročanju storitev zunanjih izvajalcev ni spoštovala zakona o javnem naročanju. Spornih storitev je bilo za slab milijon evrov.
- DUTB je plačala prejete račune zunanjih izvajalcev brez popolnih specifikacij o izvedenih storitvah in brez obstoja dokazil o opravljenem delu.
Največje afere DUTB v letih 2014 in 2015
- Sporna izplačila plač, nagrad in drugih dodatkov, zaradi katerih je vlada jeseni 2015 s položaja odpoklicala glavnega izvršnega direktorja Torbjorna Manssona.
- Prodaje nekaterih najpomembnejših terjatev. DUTB je februarja 2015 objavila razpis za prodajo 670 milijonov terjatev do 20 različnih podjetij in poslovnih skupin z več kot sedem tisoč zaposlenimi. Rok za oddajo ponudb je bil slaba dva tedna. V teh poslih DUTB nikoli ni razkrivala števila prejetih ponudb, izbranega kupca in cene, ki jo je plačal za posamezno terjatev. Prav tako ni preverjala izvora denarja za nakup.
- Najbolj odmevna je bila paketna prodaja terjatev do ACH, Proteja, Elana, Adrie Airways in Polzele, ki jih je leta 2015 kupila ameriška Bank of America Merrill Lynch International (BAMLI), tedaj "hišni" kupec terjatev do DUTB. Samo s preprodajo terjatev do ACH je v nekaj mesecih ustvarila približno 20 milijonov evrov dobička.
- Solistične akcije pri zasegih delnic, ki so se pozneje izkazale za nezakonite. Savi je DUTB želela zaseči delnice Save Turizma in jo s tem spraviti v stečaj, Istrabenzu pa turistično divizijo, čeprav ta sploh ni bila zastavljena pri DUTB.
- Potiskanje podjetij v stečaj. Najbolj odmeven je bil primer družbe T-2, ki se je z DUTB spustila v več let trajajočo sodno vojno. Sporna je bila tudi odločitev o prisilni poravnavi Cimosa, zaradi katere so partnerji iz avtomobilske industrije tej družbi začeli odpovedovati naročila.
- Visoki stroški za različne svetovalne in druge storitve. Te je DUTB vsiljevala tudi družbam, v katerih je bila največji lastnik ali upnik (Alpina, Cimos).
39