Skupina Vegradovih delavcev vztraja pri svojih zahtevah

Razočarani nad neodzivnostjo politike in državnih institucij obljubljajo, da od zahtev ne bodo odstopili in da se bodo še naprej borili za svoje pravice.

"Država se sploh ne odziva" Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predstavnik gibanja Nevidni delavci sveta Matjaž Oven, država z zakonodajo dopušča kršenje delavskih pravic, zato so stečajni upraviteljici Vegrada Alenki Gril, vladi, ministrstvu za delo, državnemu zboru in predsedniku republike Danilu Türku poslali svoje zahteve, vendar so odgovor dobili le od Grilove. "Država se sploh ne odziva," je povedal Oven.

Delavci Vegrada v delavskem domu na Ulici Vide Pregarčeve v Ljubljani stavkajo od 28. junija, kar pomeni, da ne plačujejo najemnine. V domu jih živi več kot 50, sklep o stavki pa jih je podpisalo 43. Grilovi so predlagali pobot, kar pomeni, da bi se jim vsak mesec znižala terjatev do podjetja v višini 75 evrov, kolikor znaša najemnina.

Ker to v skladu z zakonodajo ni možno, saj so njihove terjatve nastale pred začetkom stečaja, Grilova še preverja možnosti za rešitev nastalega položaja, delavci pa bi pristali na to, da se kompenzacija izvede po izplačilu terjatev, a le pod pogojem, da delavcem izplačajo vse terjatve. "Če ni legalno, da se najemnine trgajo sproti, naj se na koncu, ampak samo, če dobijo plačane vse terjatve," je dejal Oven.

Delavci zahtevajo, da jim vse neizplačane terjatve za nazaj izplačajo stoodstotno in prednostno. "Ne samo nek drobiž, ampak vse," je dejal Oven. Zahtevajo tudi, da država oblikuje sklad, iz katerega se bo v celoti poplačal dolg do delavcev v primeru, da v stečajni masi ne bo ostalo dovolj denarja.

Zadnja zahteva Vegradovih delavcev se nanaša na bivanje v omenjenem delavskem domu, ki naj bi ga po nekaterih informacijah želeli prodati. Delavci temu odločno nasprotujejo, saj do novega lastnika ne bi imeli terjatev, zato bi jih lahko iz doma izselili.

"Le tako lahko zagotovimo, da bodo delavci ostali v stanovanjih. Tako bodo lažje terjali svoje pravice, kot če izgubijo prebivališče in jih izženejo iz Slovenije," je povedal Oven in dodal, da bi iz BiH težko terjali pravice. "Potem med njimi tudi ni več enotnosti, ker se razpršijo, pomembno pa je, da ostanejo in držijo skupaj," je dodal.

Grilova je delavcem pojasnila, da zahteve glede stoodstotnega poplačila terjatev in ustanovitve posebnega sklada niso v pristojnosti Vegrada, glede kompenzacije najemnin in terjatev rešitev še iščejo, do problematike prodaje doma na Ulici Vide Pregarčeve v Ljubljani pa naj bi se upniški odbor še opredelil, je povedala aktivistka Nevidnih delavcev sveta Romana Kavčič.

Bodo upniški odbor sestavljali tudi delavci? Delavci zato še čakajo na sestanek z Grilovo - kdaj naj bi do njega prišlo, še ne vedo. Oven je ob tem dodal, da bi bilo dobro, da bi upniški odbor, v katerem so med drugim Nova Ljubljanska banka, Lafarge Cement in Merkur, sestavljali tudi delavci.

Aktivist Nevidnih delavcev sveta Irfan Beširević pa je opozoril, da bi morala biti zakonodaja na področju zaposlovanja strožja, kritičen je tudi do ravnanja vlade. "Slovenska vlada je na nuli," je dejal. Meni namreč, da se politika vse preveč ukvarja z zgodovino in dogodki izpred 40 let, kar delavcev ne zanima. "V tej državi želimo normalno živeti," je dejal.