Sindikati: Pri prodaji Mercatorja gre za slovenski Watergate

Vlada je sicer prav danes Slovenskemu državnemu holdingu (SDH), ki upravlja državno premoženje, naložila, da v okviru svojih pristojnosti na naslednji seji vlade predstavi potek procesa prodaje približno 53-odstotnega deleža v Mercatorju in oceni tveganja, povezana z izvedbo ali neizvedbo prodaje.

Predsednik uprave SDH Matej Pirc pa je za časnik Finance dejal, da bo najprej preveril, ali sploh lahko pridejo do podatkov, ki jih od njih zahteva vlada. "Nisem niti prepričan, ali smo sploh pristojni za to. Zato zna biti poročilo vladi zelo kratko. Se pa SDH v prodajo Mercatorja zagotovo ne bo vmešaval," je dejal.

Kot so na novinarski konferenci poudarili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so, ker se vlada po majskem pozivu sindikatov še vedno ni izrekla o predvideni prodaji največjega slovenskega trgovca hrvaškemu prehrambnemu koncernu, do stališč politikov poskušali priti na drugačen način.

V ponedeljek so na naslove 19 političnih strank poslali več vprašanj v zvezi z njihovimi stališči, do srede do polnoči pa so prejeli devet odgovorov, je pojasnil izvršni sekretar pri zvezi Goran Lukič. Med strankami, ki imajo poslance v aktualnem sklicu DZ, se nista odzvali le DL in Zavezništvo Alenke Bratušek.

Rožič upa, da bo nova vlada Medji in Haucu dosmrtno prepovedala delo v bančništvu Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije pri ZSSS Ladi Rožič je v nadaljevanju povedal, da je iz strankarskih odgovorov mogoče sklepati, da prodajni postopek skrbi vse v Sloveniji, razen "dveh bankirjev", in sicer predsednikov uprav NLB in NKBM Janka Medje in Aleša Hauca. Rožič upa, da ju "bo naslednja vlada takoj zamenjala in jima dosmrtno prepovedala delo v bančništvu".

Ne razume namreč vztrajanja največjih slovenskih bank pri prodaji Mercatorja Agrokorju, saj sta bili lani dokapitalizirani in imata celo preveč kapitala.

Da so banke sprva kot razlog za nujnost prodaje Agrokorju navajale potrebo po takojšnjem pritoku sredstev, s katerimi bi kreditirale podjetja, in da zdaj težave pomanjkanja kapitala v finančnem sistemu ni več, je spomnil tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič. "To kaže na pokvarjenost tega sistema," meni.

Semolič: Gre za donacijo Agrokorju Pri vsem skupaj gre po njegovih besedah za donacijo Agrokorju, posledice tega pa bodo trpeli zaposleni v Mercatorju in agroživilski industriji, kmetje in drugi.

Aktualno dogajanje okoli prodajnega postopka pa ne preseneča strokovnega svetovalca ZSSS Marka Goloba, saj naj bi bilo jasno, na kakšen način Agrokor izvaja svoje investicije. Da po letu dni kupnine še ne bo in da se bo cena slovenskega trgovca še znižala, naj bi bilo jasno že lani. "Agrokor nikoli ni bil primeren kupec ne s strateškega ne s finančnega vidika," je zatrdil.

V takšnem razvoju dogodkov član uprave nekdanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) vidi "slovensko afero Watergate".

Kot je izpostavil, je bila Bratuškova, ko je bila še poslanka, ostra nasprotnica prodaje Mercatorja Agrokorju, tik pred njenim obiskom v Rimu pa so se stvari popolnoma zasukale in prodajni sporazum je bil podpisan.

Golob: Če Agrokor propade, bi Hrvaška izgubila 70 tisoč delovnih mest Golob je v tej luči opozoril, da je Agrokorjev prevzem Mercatorja postal hrvaški nacionalni projekt. Če bi namreč Agrokor, ki je v še hujših finančnih težavah kot Mercator, propadel – in to naj bi bila zelo realna grožnja –, bi bilo s tem samo neposredno izgubljenih 70 tisoč delovnih mest. To bi pomenilo padec Zagrebačke banke, ki je največja banka v hrvaškem finančnem sistemu, posledično pa najmanj 800 milijonov evrov "težak" udarec za italijansko banko Unicredit, ki je prva sistemska banka v jugovzhodni Evropi, je pristavil.

Tu gre za strateške interese Hrvaške in Italije, težave pa se želi rešiti na slovenskih plečih, je ocenil. Gre za veleizdajo slovenskega delavca, kmeta in države, je bil oster.

EBRD zmanjšala lastniški delež v Agrokorju Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je lastniški delež v Agrokorju zmanjšala s 4,37 odstotka na 2,31 odstotka. Delničarji Agrokorja so to spremembo na skupščini v Zagrebu že potrdili, so sporočili iz EBRD.