Ponedeljek, 29. 4. 2019, 4.00
5 let, 7 mesecev
Radijske postaje trepetajo zaradi posla desetletja med medijskima mogotcema
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
18
Na slovenskem radijskem trgu prihaja do tektonskih premikov. Po naših informacijah je Leo Oblak, dosedanji vladar radijskih valov, dosegel dogovor o prodaji svoje komercialne mreže Infonet, katere del so Radio 1, Radio Antena in nekatere manjše lokalne radijske postaje.
Novi lastnik Infoneta bo postal dolenjski poslovnež Martin Odlazek, ki je že lastnik številnih časopisov, revij in radijskih postaj. Z najnovejšim nakupom bo Odlazek še utrdil svoj položaj enega najbolj vplivnih igralcev na domačem medijskem trgu.
Za nakup Infoneta naj bi se resno zanimal tudi Marko Kolbl, lastnik Radia Center in prvi mož oglaševalske družbe Europlakat. Toda Oblak se je raje odločil za prodajo Odlazku, ki ima v svojem portfelju že Radio Aktual, Radio Veseljak, Radio Salomon, Radio Krka in Radio Tednik Ptuj.
Da je prišlo do prevzema, nam je v zadnjih dneh potrdilo več med seboj nepovezanih virov. Na to nakazuje tudi zadnja kadrovska okrepitev krovne družbe Infonet Media. Svetovalec njene uprave je postal Andrej Žorž, donedavni pomočnik direktorja Odlazkove družbe Media24. Oblak ga je v začetku meseca imenoval tudi za člana nadzornega sveta.
Martin Odlazek (na fotografiji levo) je v zadnjih letih že prevzel Radio Tednik Ptuj in Radio Krka, dva pomembna regionalna medija, ki ju posluša na deset tisoče ljudi.
Nastaja velikan z neomejeno močjo
Posel desetletja, ki bo na novo uredil razmerja na trgu in krojil usodo številnih radijskih postaj, naj ne bi bil razviden iz uradnih baz podatkov. Razlog naj bi bil varuh konkurence, ki zaradi možnosti zlorabe nikoli ne bi dovolil združitve dveh glavnih igralcev na trgu.
Odlazek in Oblak imata namreč v rokah radijski mreži, s katerima pokrivata ključne predele Slovenije in zbereta glavnino oglaševalskih prihodkov. Z njunim povezovanjem pa bo nastal velikan, ki bo imel tako rekoč neomejeno moč na trgu, na katerem se manjši igralci utapljajo v rdečih številkah.
Namesto tega naj bi Oblakove radijske postaje prešle v roke več posameznikov, ki uradno niso povezani med seboj, trdijo naši viri. Vsak od njih bi imel po manj kot 20 odstotkov lastništva, s čimer bi se izognili tudi zakonski obveznosti pridobitve soglasja ministrstva za kulturo. Med njimi naj bi bil tudi eden najbogatejših Slovencev Ivan Kralj. Več o tem v okvirju.
Na enak način je Odlazek v zadnjih letih že prevzel Radio Tednik Ptuj in Radio Krka, dva pomembna regionalna medija, ki ju posluša na deset tisoče ljudi. V Radiu Krka ima uradno zgolj 19-odstotni delež, preostalo pa obvladujejo podjetja, ki so v preteklosti sodelovala z Odlazkom.
Kaj vse obvladuje Odlazek
Posel med Odlazkom in Oblakom je očitno del širšega dogovora o razdelitvi domačega medijskega trga med najvplivnejšimi domačimi igralci.
Odlazkova medijska skupina Media24, ki izdaja dnevni časopis Svet24, športni dnevnik Ekipa SN in Salomonov oglasnik, je v zadnjem času prevzela več drugih tiskanih medijev. Pod njeno okrilje je prešla regionalna medijska hiša NT&RC, ki izdaja časopisa Novi tednik in Radio Celje.
V teh dneh se je Odlazek z Urošem Haklom, lastnikom Večera, dogovoril za nakup več revij: Stop, Naš dom, Obrazi, Kih, Lady križanke, Sudoku, Lady, Jana, Lisa, Nova ... Kupil je tudi Podjetje za informiranje, ki izdaja pomurski lokalni časopis Vestnik.
Zakaj je Oblak prodal Infonet?
Zakaj se je Leo Oblak odločil za prodajo radijske mreže Infonet, ki jo je več kot desetletje gradil in z njeno pomočjo prišel do pomembnega vpliva v političnih krogih, ni znano. V telefonskem klicu nam je dejal, naj mu vprašanja pošljemo na elektronski naslov, a nanje ni odgovoril.
O ozadju posla pa kroži več neuradnih razlag. Najglasnejše so informacije, da naj bi Oblak zašel v finančne težave in bil zaradi tega prisiljen v prodajo Infoneta. Pred dobrim letom dni je sicer pri Addiko Bank najel 2,7-milijonsko posojilo. Kot že omenjeno, od Oblaka pojasnil o poslu nismo dobili. Spet drugi viri pravijo, da je že dolgo časa poskušal najti kupca za svoje radijske postaje, saj naj bi iskal nove poslovne priložnosti v Italiji.
Leo Oblak
Leo Oblak, ki naj bi po prodaji ostal v Infonetu kot svetovalec, od nekdaj velja za enega najvplivnejših lobistov in medijskih lastnikov. V času prve vlade Janeza Janše je sodeloval pri pisanju dela zakona o medijih, radijsko mrežo pa je uspel zgraditi na podlagi zakonodaje iz leta 2001, ki je nastala v času vlade Antona Ropa. Pozneje je Gregorju Virantu nudil infrastrukturo za ustanovitev Državljanske liste, ki je sodelovala v drugi Janševi vladi.
Odstavljali vodstvo regulatorja
Lani jeseni se je Oblakovo ime pojavilo tudi v zgodbi o poskusu razrešitve direktorice Agencije za komunikacijska omrežja (AKOS) Tanje Muha, ki nadzira delovanje radijskih postaj in s katero se je Oblak večkrat znašel v upravnih sporih.
Na spletnem portalu Požareport so objavili članek o tem, kako naj bi nekdanji minister za javno upravo Boris Koprivnikar na sporen način pomagal družbi BTC do brezplačnih frekvenc 5G, ta pa da mu je vrnila z dobro plačano službo. Pozneje se je izkazalo, da je bil večina navedb v članku neresnična, a se je Koprivnikar zaradi pritiska javnosti raje odločil, da se ne bo zaposlil v BTC.
Dejanska tarča afere je bila Tanja Muha. Nekaj dni po izbruhu afere so svetniki AKOS od vlade zahtevali njeno razrešitev, češ da je kršila predpise. Na koncu njihova akcija ni uspela. Kot se je izkazalo, je bil eden od avtorjev dokumenta, ki je služil kot strokovna podlaga za pripravo predloga za njeno razrešitev, Leo Oblak.
Zakaj umirajo radijske postaje
Slovenski radijski trg že leta pestijo upad oglaševalskih prihodkov, razdrobljenost, slabe ekonomske razmere in nenadzorovano mreženje, ki ga mnogi označujejo kot oligopolizacijo.
Denarja, ki ga radijske postaje zberejo z oglasi, je vse manj. Po nekaterih informacijah ga je od 12 do 16 milijonov evrov na leto. Radijske postaje uradno poslujejo s pozitivno ničlo, vendar naj bi največji igralci na trgu ustvarjali tudi po nekaj sto tisoč evrov letnega dobička. Glavni razlog naj bi bil v tem, da so trženje oglasov prenesli na druga svoja podjetja in s tem zameglili dejansko sliko.
V želji po povečanju vpliva se je zlasti med Oblakom in Odlazkom odvijala tekma za radijske frekvence, tako prvi kot drugi pa sta v svojo razvejano mrežo dodajala nove "trofeje" - manjše in pred tem neodvisne lokalne radijske postaje, ki so zašle v finančne težave.
Dogajanje na trgu gre več kot očitno v škodo poslušalcev. Različne analize kažejo, da imajo največji komercialni radii v povprečju trikrat daljše oglasne bloke, lokalne radijske vsebine pa so zelo priljubljene med poslušalci. Namesto tega so se uveljavile radijske mreže, ki veliko večino dneva, tudi v najbolje poslušanem času, vrtijo enak program. Šele v nočnih urah pa zadostijo zakonskim pogojem in poslušalcem nudijo tudi lokalno vsebino.
Z denarjem mu pomaga orožarski kralj
Eden od glavnih financerjev pohoda Martina Odlazka po radijskem trgu je znani podjetnik in eden najbolj premožnih Slovencev Ivan Kralj, ki tako kot Odlazek prihaja iz Dolenjske.
Ivan Kralj
Kralj je zaslovel z orožarskim podjetjem Arex iz Šentjerneja, ki ga je konec leta 2017 prodal Čehom in zanj iztržil visokih 28 milijonov evrov. Po prodaji je ostal direktor Arexa, vendar se hkrati lotil vlaganja v različne posle. Kupil je polovico družbe Aviofun, ki se ukvarja s panoramskimi poleti in padalskimi skoki. V upravljanju ima tudi letališče v Bovcu.
Z ruskimi vlagatelji se je na Dolenjskem lotil tudi pridelave kaviarja, vendar se je v začetku letošnjega leta že umaknil iz zgodbe. Podjetje Caviar Biosistem, ki v Šentjerneju gradi predelovalnico rib, so prodali ameriškemu podjetju Appliqate Inc, ki se v glavnem ukvarja z vlaganjem v tehnološke rešitve.
V istem času je Kralj začel sodelovati z Odlazkom, kar je bila očitno tudi predpriprava na prevzem Oblakove radijske mreže. Trenutno ima Kralj pomembne lastniške deleže v družbah Radio Krka, Radio Tednik Ptuj in RGL.
18