Prodaja Mercatorja: Dokapitalizacija najboljšega soseda v pogodbi sploh ni omenjena

Do zdaj se mu je namreč z rusko banko VTB uspelo dogovoriti zgolj za najem 350-milijonskega posojila, ki pa še zdaleč ne zadošča za plačilo kupnine in zahtevane 225-milijonske dokapitalizacije Mercatorja, v Dnevniku pišeta Vesna Vuković in Matjaž Polanič.

Prav dokapitalizacija slovenskega trgovca, ki jo zahtevajo banke upnice, je bila tudi ključni argument, s katerim so lastniki Mercatorja februarja upravičili znižanje kupnine s 120 na 86 evrov za delnico. Toda aneks h kupoprodajni pogodbi razkriva, da dokapitalizacija presenetljivo sploh ni nikjer omenjena. To pomeni, da se je konzorcij največjih lastnikov Mercatorja s Pivovarno Laško in podržavljenima NLB ter NKBM na čelu v korist Agrokorju odpovedal tretjini kupnine brez ene same zaveze, da bo Todorić slovenskemu trgovcu sploh zagotovil dodaten kapital.

Prav temu pa naj bi se v Agrokorju zaradi težav pri zagotavljanju potrebnega denarja za nakup Mercatorja v zadnjem času poskušali izogniti in naj bi iskali načine, kako bi znižali višino zahtevane dokapitalizacije oziroma jo vsaj prestavili v prihodnost. Ali bodo banke upnice Mercatorja v to privolile, za zdaj še ni mogoče napovedati. Bi pa tovrstni dogovor vsekakor odprl vprašanje odškodninske odgovornosti uprav in nadzornih svetov NLB, NKBM, Banke Celje in Pivovarne Laško.

Zakaj v kupoprodajno pogodbo niso vnesli določila, po katerem bi jim moral Agrokor nakazati višjo kupnino za delnice, če bi se z bankami morda dogovoril za nižjo dokapitalizacijo trgovca, člani prodajnega konzorcija niso pojasnili. Izognili so se tudi odgovoru na vprašanje, ali bodo v primeru znižanja ali odloka dokapitalizacije prevzeli odškodninsko odgovornost za nižjo iztrženo kupnino, še piše Dnevnik.