Prekomerno delo vpliva na zdravje zaposlenih

Graf, ki so ga objavili v britanskem The Economistu, prikazuje razmerje med delovnim časom in potencialno izgubljenimi leti življenja (angl. PYLL – potential years of life lost), ki jo je med svojimi 34 članicami naredila organizacija OECD. PYLL je indeks prezgodnje umrljivosti, ki ocenjuje, koliko dlje bi živela povprečna oseba, če ne bi umrla prezgodaj. Indeks – višjo vrednost ima, prej umirajo delavci – sicer daje večjo težo umrljivosti med mladimi.

Več srčno-žilnih bolezni in depresij Raziskava OECD, ki zajema podatke od leta 1970 do 2011, je skrb vzbujajoča. Daljši delovni čas namreč vodi k višji prezgodnji umrljivosti. Posledice, ki jih prinaša prekomerno delo, so povezane s slabšim zdravjem zaposlenih. Stres tako lahko med drugim povzroči vrsto bolezenskih stanj, kot so bolezni srca in depresija.

Oddaljene točke na desni strani grafa prikazujejo stanje v Južni Koreji. Korejci med tradicijo in globalizacijo živijo svojevrstno življenje, ki v mnogo pogledih ostaja zakoreninjeno v starih običajih in prepričanjih, hkrati pa z neverjetno hitrostjo sprejemajo tehnološki napredek in kapitalistično miselnost. Država je znana po svojih dolgih delovnikih, a tudi po zdravi hrani, ki znižuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, zaradi česar je tudi manj prezgodnjih smrti.

Na drugi strani grafa so Madžari, ki po podatkih OECD spadajo med bolj predane delavce. Čeprav je njihov delovnik krajši od povprečja držav OECD, je vrednost indeksa PYLL visoka.

Krajši delovnik za daljšo delovno dobo Če korelacija med delovnim časom in zdravjem zaposlenih drži, potem krajši delovni čas podaljša življenjsko dobo zaposlenih, saj jim omogoča, da živijo in delajo dlje. Delodajalci, ki znajo razmišljati dolgoročno, bodo ugotovitve o škodljivem življenjskem slogu svojih zaposlenih zagotovo znali uporabiti sebi in delavcem v prid.