Povsod na borzi sami minusi

Za kratkoročne pozicije (leto ali dve) so priporočljivi edino denarna pozicija – banka ali skladi denarnega trga in nikakor ne delniški skladi, delnice ali kriptovalute. Omenjeni naložbeni razredi so namreč priporočljivi zgolj za vlagatelje, ki imajo čas, da svoja sredstva oplemenitijo v roku 5–7 let ali bolje, v še daljšem časovnem obdobju.

Kako pomemben je dolgoročni vidik investiranja, si lahko ogledamo na pričujoči tabeli donosov, kjer so med seboj primerjani Bitcoin, zlato in delniški indeks S&P 500 po donosih v različnih časovnih obdobjih (vsi donosi so izraženi v dolarjih):

Investiranje je vedno tek na dolge proge

Uspešno investiranje je dolgo potovanje in nikakor ne enodnevni izlet. Zato se morate ustrezno pripraviti na omenjeno potovanje, predvsem morate vedeti, kam želite z investicijami priti in kaj z njimi doseči.

Iz statistike vlaganj vemo, da če investiramo dolgoročno, si lahko privoščimo več tveganja in lahko pri tem potencialno dosežemo tudi višji donos. Če pogledamo statistične donose različnih naložb, prav tako lahko vidimo, da se dolgi rok resnično izplača. Povprečni donos delniškega indeksa S&P 500, ki vsebuje 500 največjih podjetij v Ameriki je v zadnjih tridesetih letih omogočal povprečni donos dobrih deset odstotkov letno.

V primeru, da ima posameznik, ki investira preveč kratkoročen pogled, lahko naredi veliko napak in ob morebitnih kratkoročnih padcih prodaja ter realizira negativen donos oziroma izgubo. Na drugi strani bo vlagatelj, ki se zaveda, da mora na investiranje gledati dolgoročno, padce in vmesna nihanja izkoristil za dodatne, poceni nakupe. S tem ravnanjem se poveča količino kupljenih delnic, točk sklada, česa drugega in se tako naredi višji povprečni donos dolgoročno.

Iz katere perspektive gleda vlagatelj?

Že praktično celotno leto 2022 od medijev dnevno poslušamo, koliko se je znižal indeks določene borze od včeraj na danes in kako so ljudje, ki so v sklade, delnice, zlato ali kriptovalute vložili pred enim letom, trenutno v totalni izgubi in je njihovo premoženje vredno veliko manj.

S takšno perspektivo lahko pridemo samo do ene ugotovitve, ki jo neizkušen vlagatelj takoj posploši: V sklade ali na borzo se pa trenutno res ne izplača vlagati. Ampak, ali je to tudi res?

Vse je namreč odvisno od perspektive. Če vlagatelj gleda na trenutne tečaje z vidika prodajalca (če bi odprodal, kar je pred kratkim investiral), je slika seveda črna in so trenutna vrednotenja neugodna. Če pa vlagatelj danes šele začenja z ustvarjanjem dodatnega premoženja in gleda na tečaje z vidika kupca, so trenutna vrednotenja več kot ugodna, še več, trenutna vrednotenja ponujajo celo izjemne nakupne priložnosti.

Si na primer predstavljate, da lahko trenutno kupujete delnice/ETF sklade/kriptovalute po cenah, ki so bile na borzah zabeležene pred 2, 3, 4 ali celo več leti? Ali pa, če si lahko predstavljate, da je nekdo še lani kupil recimo neko delnico kvalitetnega podjetja po ceni osem evrov, trenutno pa je cena iste delnice vredna zgolj dva? Če je s prvim nakupom za 80 evrov vlagatelj dobil deset delnic, dobi zdaj za enak znesek kar 40 delnic. Torej je z dodatnim nakupom po nižji ceni vlagatelj ne samo znižal povprečno ceno, ampak je tudi precej povečal količino delnic podjetja.

Ko se zgodi, da bo vrednost delnice na borzi zrasla nazaj na osem evrov, bo vlagatelj s tem dodatnim, poceni nakupom, ustvaril že 400-odstotni donos, medtem ko bo njegov prvi nakup takrat šele na pozitivni ničli – če seveda ne upoštevamo izgube kupne moči zaradi inflacije.

Prednosti rednih mesečnih vložkov

Zaradi pričakovane višje volatilnosti tečajev in ker ne vemo, kako dolgo bo trenutna kriza dejansko prisotna na trgu kapitala, je daleč najbolj priporočljivo redno mesečno investiranje vplačevanje – poznano tudi pod izrazom "dollar cost average" ali vlaganje po metodi povprečnega stroška.

Redno mesečno vlaganje nam namreč prinese kar precej prednosti, ki jih marsikateri vlagatelj ne pozna:

• riziko napačnega vstopa na trg je minimaliziran, saj so enaki zneski vplačil razdeljeni na daljše obdobje,
• z enakim mesečnim zneskom vlagatelj nihajoče tečaje obrne sebi v prid – če in ko trg zaniha navzdol, dobi za enak znesek denarja večjo količino enot ETF sklada, delnic ali kriptovalut,
• redno mesečno varčevanje nam na dolgi rok prinese veliko, čeprav vlagatelji sprva mislijo, da z 20 ali 30 evrov na mesec ne moreš ustvariti večje glavnice,
• pravilo za finančno neodvisnost pravi, da moraš takoj, ko dobiš mesečni neto dohodek, od njega vzeti deset odstotkov in jih nakazati na svoj varčevalni račun – s tem plačaš sebe!

Seveda je treba pri investicijah vedno paziti na stroške pri vstopu (nakupna provizija, vstopna provizija, stroški transakcij itn.), še posebej to velja za mesečna vlaganja. Tukaj mora vlagatelj dobro preveriti, kaj se mu izplača.

Zato je izjemnega pomena, da se pri večjih začetnih stroških raje odločate, da naberete večjo količino denarja, ki jo potem enkratno investirate. Če je strošek nizek in izražen v odstotkih, pa ni vprašanja – so postopni mesečni vložki veliko bolj primerni ter vam pomagajo, da z rednim investiranjem težko investirate napačno oziroma ob padcih na trgih dodatno tisti mesec dobite celo večje število točk, delnic, itn.

Investiranje v kriznih časih

Najpomembnejše investicije v kriznih časih so bile tiste, ki so zaščitile vrednost vašega premoženja in omogočale dodatne prihodke (dividende). Zato velja tudi za trenutno krizno situacijo razmišljati zelo podobno.

Za zaščito premoženja bo treba poseči po naložbenih razredih, ki so v podobnih razmerah v zgodovini pomagali ohraniti kupno moč vašega denarja (zlato, surovine, nepremičnine, zemljišča, umetnine …) in s katerimi imate možnost, da ne izgubljate premoženja.

Naslednje v fazi investicij bi morale poskrbeti za dodaten denarni tok – primer investicij v nepremičnine, surovinska podjetja, podjetja z vodo oskrbo in oskrbo z elektriko. Omenjene investicije lahko tudi v trenutnih časih zagotavljajo primerne donose v obliki dividend kljub "slabšim časom" na borzi.

Časi, ki prihajajo, nam dajejo v razmislek, da lahko investiramo sredstva tudi v vedno bolj aktualno prehransko in energetsko samooskrbo – gozdovi, kmetijska zemljišča in kmetije ter industrija obnovljivih virov energije, ki lahko omogočajo bolj trajnostni razvoj in povečujejo neodvisnost od uvoza – tako hrane kot tudi energentov.

Zadnji, a najpomembnejši del investicij pa seveda usmerite v svoje znanje. Spremembe, ki se že odvijajo v sklopu 4. industrijske revolucije, bodo namreč najbolj nagradile prav tiste, ki se bodo sposobni najbolje prilagoditi.

Kot verjetno lahko opazite, že danes nastajajo povsem nove panoge, povsem nov tehnološki razvoj bo v bližnji prihodnosti zelo spremenil tudi zaposlovanje in potrebe na trgu dela. Investicijske priložnosti, ki jih prinaša 4. industrijska revolucija, lahko strnemo v naslednje nove "branže":

• umetna inteligenca,
• robotika,
• internet stvari (IOT),
• avtonomna vozila,
• 3 D tiskanje,
• nanotehnologija in biotehnologija,
• kvantno računalništvo,
• WEB 3.0,
• tehnologije hranjenja podatkov v oblakih.

Več o priložnostih na trgu boste izvedeli več brezplačno prihodnji torek, 15. novembra 2022. Prijavite se TUKAJ.

Trenutno so določene investicije že skoraj nesramno poceni

Vsekakor je v trenutni situaciji redno mesečno vlaganje izredno priporočljivo za vsakega, ki sprejema višje tveganje in ima za dosego svojih ciljev vsaj nekje sedem let in več. Trenutna vrednotenja na borzah so na določenih trgih že tako ugodna, da bodo vsi disciplinirani vlagatelji lahko po koncu krize in v obdobju rasti tečajev gotovo ustvarjali nadpovprečne donose.

Ker nikakor ni vprašanje, ali bo po krizi ponovno prišlo obdobje rasti, vprašanje, ki je na mestu, je le, kdaj se bo to zgodilo. In ker tega spet z gotovostjo ne vemo, so mesečni vložki zares najboljši možni način vlaganja za povprečnega vlagatelja, ki želi dodatno oplemenititi svoja težko prislužena sredstva.

Za konec morda še anekdota, ki jo rad uporabim pri razumevanju trenutnih ugodnih vrednotenj na borzi. In sicer še vedno opažam, da vlagatelji v večini pred svetovanjem trenutnih tečajev ne vidijo kot nakupno priložnost, ampak menijo, da se v trg kapitala zaradi preteklih padcev ne izplača več vlagati.

No, to je približno enako, kot če bi stopili v trgovino z oblačili, bi pomerili obleko in srajco, vmes pa bi vas prodajalka seznanila, da se je od včeraj na danes to blago pocenilo za 20 odstotkov. Takrat bi jo vi kot blisk ucvrli iz trgovine in zakričali prodajalki, da naj vas pokliče le, če se bo obleka podražila nazaj na enako vrednost ali še bolje, če bo še dražja. Žalostno je predvsem to, da se večina ljudi brez nasvetov na borzi obnaša ravno tako, kot v tem karikiranem primeru.

Matjaž Štamulak, neodvisni finančni svetovalec in predavatelj, www.cresus.si