Pešanje nemškega gospodarstva za Slovenijo ni tako nedolžno

Nemčija, vodilno evropsko gospodarstvo, je v drugem letošnjem četrtletju beležila negativno gospodarsko rast. Bruto domači proizvod (BDP) se je resda zmanjšal le za 0,1 odstotka, a pokašljevanje slovenske največje trgovinske partnerice bi lahko imelo vpliv tudi na slovensko gospodarstvo. "Ko Nemčija kihne, Slovenija dobi pljučnico," je pogosto slišana fraza, ki ne velja le za Slovenijo, temveč za vsa manjša evropska gospodarstva.

Novice Črne napovedi so se uresničile. Nemčija s padcem BDP.

Nemčija je torej na pragu tehnične recesije, ki označuje nazadovanje gospodarstva v dveh zaporednih četrtletjih. V prvem četrtletju se je nemški BDP sicer okrepil za 0,4 odstotka, v zadnjem četrtletju lani stagniral, v trimesečju pred tem pa nazadoval za 0,1 odstotka. Vrata vsaj tehnični recesiji so tako odprta.

Trgovinske vojne in brexit prizadeli nemško industrijo

Na ohlajanje nemškega gospodarstva negativno vplivajo predvsem trgovinske napetosti v svetu in brexit. Trgovinski spor med ZDA in Kitajsko ter grožnje, da bo ameriški predsednik Donald Trump odprl tudi trgovinsko fronto z EU, so posebej prizadeli nemške izvozno usmerjene industrije, kot so avtomobili, strojna oprema in kemični proizvodi. Izvoz je v drugem trimesečju nazadoval bolj kot uvoz.

Novice Trumpov protekcionizem dosegel tudi Cinkarno Celje

Padec BDP bi bil še večji, če ne bi bilo solidnih rezultatov na domačem trgu. Zasebna potrošnja je v drugem četrtletju porasla bolj kot v prvem, med aprilom in koncem junija pa so se okrepile tudi investicije. Prav tako se krepi število delovnih mest, predvsem v gradbeništvu, storitvah in trgovini. To ima pozitivne učinke na gospodarstvo.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

"To ni slaba novica samo za Nemčijo, temveč posredno tudi za Slovenijo, saj je nemški trg globoko vpet v slovensko izvozno gospodarstvo. Podatek o nemškem padcu BDP ni nedolžen in bi ga morali v slovenski vladi, GZS in poslovnih krogih vzeti resno," opozarja ekonomist Bogomir Kovač.

Ob tem poudarja, da gre za le enega v nizu podatkov, ki pričajo o pešanju vodilnega evropskega gospodarstva. Država in podjetja morajo zato postati bolj previdna pri vodenju ekonomskih politik.

Bogomir Kovač priznava, da se je slovensko gospodarstvo v zadnjem desetletju bolj diverzificiralo in je na izvoznem delu postalo bolj robustno. Foto: Vid Ponikvar

Resno opozorilo slovenskim avtomobilskim izvoznikom

Kovač se strinja, da sam generalni podatek o padcu nemškega BDP za Slovenijo še ni toliko problematičen kot podatek o prizadetosti tamkajšnje avtomobilske industrije. Ta je za slovenski avtomobilski grozd izjemno pomemben.

"V preteklosti smo videli, kaj pomeni, ko začnejo matične avtomobilske tovarne v Nemčiji črpati zaloge in se usmerjajo zgolj na prve dobavitelje. Gre za resno opozorilo slovenskim avtomobilskim izvoznikom, da nemudoma pričnejo iskati alternativne trge, ki bi jim olajšali morebitno zapiranje zahodnoevropskih trgov," je prepričan Kovač, ki pa ponovitve situacije izpred desetletja vendarle ne pričakuje.

Na drugi strani sicer priznava, da se je slovensko gospodarstvo v zadnjem desetletju bolj diverzificiralo in je na izvoznem delu postalo bolj robustno.

Novice Se Slovenci kljub gospodarski rasti že pripravljajo na krizo?

Kovač še opozarja, da napovedi v naslednjih dveh letih kažejo na ohlajanje celotnega evropskega gospodarstva. "Tehnična recesija sama po sebi še ni dramatična. A v vsakem primeru lahko zaradi visoke stopnje nestabilnosti v prihodnjem letu pričakujemo prvo večje krizno nihanje evropskega gospodarstva, kar prizadene majhna in odprta izvozna gospodarstva, kot je slovensko," še sklene.