"Ocene bančne luknje še ni mogoče podati"

Slovenija bo za sanacijo svojega bančnega sektorja po ocenah glavnega ekonomista Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Berglofa potrebovala pomoč tujine. "Vprašanje je, ali lahko to stori brez uradnega programa EU in Mednarodnega denarnega sklada. Vlada si za to prizadeva, vendar mora ukrepati hitro," je dejal Berglof v intervjuju za Bloomberg News, ki ga povzemajo tuji, predvsem nemški in avstrijski, mediji.

Berglof je poudaril, da obseg pomoči, ki je nujno potrebna za slovenski bančni sektor, še naprej narašča, in omenil zamude pri prenosu slabih posojil v "slabo banko". Pod težo slabih posojil, ki so enake približno petini gospodarstva, je bila država marca tik pred tem, da potrebuje pomoč. Nestrinjanje znotraj Evropske unije (EU) o potrebah bančnega kapitala in o obsegu njihovih slabih posojil, je Slovenijo prisilila, da je zamudila junijski rok prenosa zapadlih posojil na slabo banko. "Vemo, da se luknja z vsakim dnevom odlaganja povečuje," je dejal Berglof in dodal, da nima nobenih informacij o tem, da bi nastale nove zamude. "Če bi nastale, bi bil zaskrbljen".

Dokapitalizacija šele po stresnih testih "V tem trenutku gotove napovedi glede kapitalskih potreb v slovenskih bankah še ni mogoče podati, saj so stres testi v postopku izvajanja in bodo šele njihovi rezultati dali natančno oceno kapitalskih potreb," odgovarjajo na finančnem ministrstvu. Dokapitalizacija bo mogoča ob odobritvi Evropske komisije, ta pa bo lahko končno odločbo podala šele po končanih skrbnih pregledih aktive in obremenitvenih testih, pojasnjujejo in dodajajo, da je do zakasnitve pri prenosu slabih bančnih terjatev prišlo zaradi dodatnih zahtev evropskih institucij, da se pred prenosom terjatev izvedejo temeljiti stres testi in pregledi aktiv bank.

Ministrstvo za finance zaradi obremenitvenih testov ne pričakuje bistveno višjih kapitalskih potreb od višine sredstev, ki je zagotovljena v proračunu. "Če bi skupne končne potrebe kljub temu presegle v proračunu zagotovljenih 1,2 milijarde evrov, ima država na razpolago dodatno fleksibilnost v višini ene milijarde evrov, ki jo zagotavlja veljavni zakon o izvrševanju proračuna".

EBRD pripravljena investirati Po "očiščenju" bi lahko kreditna institucija s sedežem v Londonu (EBRD) investirala v slovenske banke, kot so Nova Ljubljanska banka in druga podjetja v državni lasti, ki jih vlada želi privatizirati, da bi napolnila proračun, je pojasnil Berglof. "Za nas je pomembno, da obstaja okvir in da vemo, kakšna so pravila igre, kakšna pričakovanja imajo vlada, banke in mednarodne institucije."