"Nizke cene niso rešitev za prehod v zeleno ekonomijo"

V Sarajevu je potekal dvodnevni vrh poslovnih voditeljev iz držav Jugovzhodne Evrope, Summit100, na katerem so predsedniki držav, vlad in vodilni poslovneži iskali rešitve za težave, s katerimi se srečuje svetovno in regionalno gospodarstvo.

Dober zgled za razvoj energetike v JV Evropi je lahko pet nordijskih držav – Danska, Norveška, Finska, Švedska in Islandija, ki so se povezale v Nordic co-operation on energy (Noreden), je v uvodu v razprave o potencialih regije na področju obnovljivih virov energije povedal Milan Petrović iz Združenja menedžerjev Srbije.

Iza Login: Želimo postati naslednji Disney

Hans Jørgen Koch iz Nordic Energy Research je pojasnil, da je bil razlog njihovega povezovanja preprosto to, da so povezani močnejši. Prepričan je, da rezultatov na področju prehoda v obnovljive, zelene vire energije nordijske države ne bi dosegle, če ne bi delovale povezano.

Tudi Jugovzhodna Evropa ima izkušnje s sodelovanjem

Tomislav Čorak iz Boston Consulting Group je spomnil, da imajo tudi države JV Evrope nekaj izkušenj s sodelovanjem na področju energetike.

"V nekdanji Jugoslaviji smo imeli Jugel, ki je bil podoben enotni energetski sistem, kot je Norden. V okviru Jugela je bilo zgrajeno omrežje z okoli 40 novimi elektrarnami, skoraj ena na leto. V 2016 se zdi ta projekt neuresničljiv, čeprav imamo v regiji lastna znanja in sposobnosti ter med seboj povezan in poenoten energetski sistem," meni Čorak.

Pojasnil je, da je energetski sektor v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in BiH "danes v ravnotežju – proizvedemo toliko, kolikor porabimo. Smernice Evropske unije pa bodo danes zelo pomembna energetska vira lignit in jedrsko energijo v prihodnje močno omejile. Čez od deset do 15 let energetske uravnoteženosti zato ne bo več. Če ne ukrepamo takoj, bomo morali čez čas vsaj polovico električne energije uvoziti."

Gradnja hidroelektrarne je preprosta in cenovno dostopna.

Nordijske države imajo visoko ceno za električno energijo

Ključni energetski viri nordijskih držav so že danes veter, sonce in biomasa. Vse troje dopolnjujejo hidroelektrarne. Njihova gradnja je preprosta in cenovno dostopna. Kljub temu elektrika v nordijskih državah ni poceni. "Pri nas so cene za električno energijo visoke, saj gre določen del nazaj v financiranje razvoja obnovljivih virov energije," je pojasnil Koch.

Ob tem je opozoril še na dvoje: "Nizke cene niso rešitev za prehod v zeleno ekonomijo. To je ključno. Visoke subvencije za termoelektrarne pa so težava, ker denar usmerjajo proč od investicij v obnovljive vire energije."

Kako oblikovati zeleno energetsko strategijo po nordijskem zgledu?

Način, kako deluje energetski trg, je preprost. Tisti vir, ki v določenem okolju, regiji proizvede najcenejšo energijo, je vodilen. Trg odloča o tem, kdo so zmagovalci, in na dolgi rok bodo vlade morale spoznati, da je treba spremeniti pogoje in dati priložnost obnovljivim virom," je prepričan Koch.

"V naši regiji so hidroelektrarne najbolj učinkovit vir, o tej tehnologiji imamo znanje. Hkrati ima gradnja hidroelektrarn največji vpliv na BDP.  Na ta vir smo malo pozabili in bi ga lahko začeli graditi," Čorak vidi gradnjo hidroelektrarn kot priložnost.

Obnovljivi viri energije zaposlujejo osem milijonov ljudi

V sektorju obnovljivih virov energije je lani delalo več kot 8,1 milijona ljudi. To je pet odstotkov več kot v letu prej, medtem ko se je v tradicionalnem energetskem sektorju zaposlenost zmanjšala, kaže letno poročilo agencije za obnovljive vire IRENA iz Abu Dabija.

STA

Summit 100 je skupna pobuda Združenja Manager, Srpske asocijacije menadžera in Hrvatske udruge poslodavaca ter Atlas Fundacije iz Črne gore. Lani je dogodek gostila Slovenija.