Nemčija izbrala nasproten način boja proti inflaciji kot Slovenija. Kdo bo zmagovalec?

Nemška vlada namerava s prihodnjim letom zvišati tako splošno davčne olajšave kot spodnjo mejo najvišjega dohodninskega razreda, v katerem velja 42-odstotna stopnja obdavčitve. Zvišale bi se tudi olajšave za vzdrževane družinske člane.

Po besedah nemškega finančnega ministra in vodje liberalcev (FDP) Christiana Lindnerja je predlagani ukrep namenjen predvsem blažitvi posledic visoke inflacije pri zaposlenih, ki se zaradi dviga plač soočajo z višjimi davčnimi bremeni. Zvišanja plač, ki so jih bili delavci deležni zaradi visoke inflacije, namreč večje davčne obveznosti praktično izničijo. Kot je pojasnil Lindner, ta fenomen najpogosteje najbolj prizadene tiste z nižjimi prihodki.

Po besedah predlagatelja, nemškega finančnega ministra Christiana Lindnerja, je ukrep namenjen predvsem blažitvi posledic visoke inflacije pri zaposlenih, ki se zaradi dviga plač soočajo z višjimi davčnimi bremeni. Foto: Reuters A nemški Zeleni in Levica že opozarjajo, da bi z linearno spremembo progresivne davčne stopnje najbolj razbremenili krizne zaslužkarje in najbogatejše. Ti bi imeli trikrat več koristi kot tisti z nizkimi prihodki. Lindner jim odgovarja, da bi moralo od januarja 2023 dalje 48 milijonov Nemcev poleg višjih življenjskih stroškov in višjih cen plina plačati tudi višje davke, če država ne bo sprejela predlaganega ukrepa. Prepričan je, da višja obdavčitev v teh časih ni poštena in ogroža gospodarsko rast.

Lahovnik: Gre za najbolj logičen ukrep

Za ekonomista Mateja Lahovnika so predlagani ukrepi nemškega finančnega ministra logični, ker želijo delovati proticiklično. Nemcem bo zaradi znižanja dajatev v denarnicah ostalo več denarja, s katerim se bodo lažje borili proti draginji, hkrati pa bo to imelo ugoden vpliv na nemško gospodarstvo.

"Gre za najbolj logičen ukrep, ko državi grozi nevarnost recesije. Ko se hkrati soočamo še z naraščanjem cen, mora država zvišati splošno davčno olajšavo in olajšavo za vzdrževane družinske člane," je prepričan Lahovnik.

Novice Finančni minister napovedal spremembo davčne zakonodaje #video

Ob tem pojasni, da je splošna davčna olajšava namenjena predvsem pokrivanju minimalnih življenjskih stroškov. Ker so se ti tako v Nemčiji kot v Sloveniji občutno povečali, se mu zdi ukrep logičen. Enako velja za vzdrževane družinske člane, saj se ob visoki inflaciji stroški vzdrževanja povišajo. Zato se mu zdi nelogično, da slovensko finančno ministrstvo predlaga popolnoma nasproten ukrep od nemškega.

Dva povsem različna pristopa

Golobova vlada namreč predlaga ustavitev načrtovanega dviga splošne olajšave v prihodnjih letih. Lahovnik je prepričan, da bi ta morala slediti nemški vladi.

"Še več, če je prejšnja vlada načrtovala postopen dvig splošne olajšave na 7.500 evrov, bi jo morala aktualna vlada ob 11-odstotni inflaciji takoj dvigniti na ta znesek, ne pa da načrtovani dvig praktično odpravlja. Najhuje pa je, da Golobova vlada načrtuje, da se dohodninski razredi ne bodo več usklajevali z inflacijo. Gre za dva povsem različna pristopa. Vprašati se moramo, zakaj slovensko finančno ministrstvo načrtuje povsem nasprotne ukrepe od nemških. Nekdo bo naredil hudo napako, ali Nemci ali Slovenci. Mislim, da je odgovor jasen," opozarja Lahovnik.

Višje plače trenutno v Sloveniji niso generator inflacije

Ali s tem ko bo Nemcem ostalo več denarja v žepu, ne bo narasla tudi inflacija, Lahovnik odgovarja, da gre za temeljno napako v razmišljanju, ki jo lahko vidimo tudi pri nas. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je že opozoril, da plače v Sloveniji trenutno niso generator inflacije, temveč predvsem cene energentov, hrane in surovin.

"Vprašati se moramo, zakaj slovensko finančno ministrstvo načrtuje povsem nasprotne ukrepe od nemških. Nekdo bo naredil hudo napako," napoveduje nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik. Foto: STA , "Nemcem je popolnoma jasno, da se proti inflaciji ne moreš boriti z znižanjem življenjskega standarda ljudi in zniževanjem realnih dohodkov. Ko nekateri v Sloveniji trdijo, da bi dvig plač dodatno prilil olje na inflacijski ogenj, dejansko sporočajo, da se želijo proti inflaciji boriti z zmanjšanjem realnih dohodkov. To je popolnoma zgrešeno, saj bodo poleg inflacijskega krča povzročili še potrošniški krč. S tem pa se bomo dejansko soočili z nevarnostjo stagflacije, ko bomo imeli visoko inflacijo in upad gospodarske rasti," napoveduje Lahovnik.

Kaj se bo zgodilo v Sloveniji?

Lahovnik na očitek nemških Zelenih in Levice, da bi z ukrepi najbolj razbremenili krizne zaslužkarje in najbogatejše, navaja Lindnerja, ki je dejal, da ne bi bilo pravično, da bi tisti, ki plačujejo že tako ali tako visoke davke, zaradi inflacije plačali še več davka, realni dohodki pa se bi jim znižali.

"Jasno je, da vsako povišanje olajšav koristi tistim, ki plačujejo veliko davkov. Tistim, ki jih ne plačujejo ali jih plačujejo malo, to veliko ne pomeni. Gre za absurden očitek. Nemški ukrep je namenjen temu, da ljudje zaradi inflacije ne bodo plačevali več davkov ob nižjih dohodkih. To se bo zgodilo v Sloveniji. Če bi se nam hipotetično plače vsem povišale za 11 odstotkov, kolikor znaša letna inflacija, bi ostali realni dohodki enaki. Zaradi neusklajevanja dohodninskih razredov z inflacijo pa bi plačali bistveno več davka in bi bila povprečna stopnja davka višja, saj bi se avtomatično uvrstili v višji dohodninski razred. Če se hkrati ne bi povišale olajšave, bi bili dejansko na slabšem," še ponazori Lahovnik.