Sreda, 30. 11. 2016, 4.11
7 let, 2 meseca
Na cesto spravil več sto delavcev in "bankrotiral", zdaj ima v žepu na sto tisoče evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
31
Nekdanji lastnik Tosame Boštjan Nagode, eden od največjih davčnih dolžnikov v državi, ki je uradno brez premoženja, je prejšnji teden na račun pri notarju deponiral 400 tisoč evrov.
- Boštjan Nagode je leta 2008 najel 22 milijonov evrov posojila za prevzem Tosame.
- Nekdanji delavci MKT Printa v stečaju od leta 2009 zaman čakajo na denar.
- Čeprav je Nagode v osebnem stečaju, je prejšnji teden pri notarju deponiral 400 tisoč evrov.
- S tem se bo rešil skoraj 10 milijonov evrov vredne odškodninske tožbe.
Podjetnik Boštjan Nagode, ki je obogatel s tiskarskim poslom in v letu 2008 prevzel še domžalsko tovarno sanitetnega materiala Tosama, je tedaj živel na veliki nogi.
Njegovi so bili več kot sto kvadratnih metrov veliko stanovanje za Bežigradom v Ljubljani, dragi avtomobili in milijoni evrov na bančnih računih. Zadnje je, kot se je izkazalo, domnevno nezakonito črpal iz lastnih podjetij in jih prek davčnih oaz prelival na zasebni račun v tujini.
Delavci brez plač zahtevali stečaj
Življenje delavcev v njegovem tiskarskem podjetju MKT Print je bilo popolnoma drugačno. V začetku leta 2009 so se morali sprijazniti z znižanjem že tako nizkih plač. Uradno zaradi krize in upada naročil. Kljub temu je podjetju zmanjkalo denarja, poleti tistega leta pa so se tiskarski stroji dokončno zaustavili.
Nekdanji delavci MKT Printa, ki so v stečajno maso prijavili za več kot štiri milijone evrov prednostnih terjatev, odtlej zaman čakajo na denar.
Ko so začele zamujati še plače, je delavcem prekipelo. Septembra 2009 je približno 300 zaposlenih, nekateri so v MKT Printu delali tudi 30 let in več, organiziralo protestni shod in zahtevalo stečaj podjetja, z njim pa končanje "agonije". Šele potem bi se lahko prijavili na zavodu za zaposlovanje. Nekaj tednov pozneje se jim je želja izpolnila.
Nekdanji delavci MKT Printa, ki so v stečajno maso prijavili za več kot štiri milijone evrov prednostnih terjatev, odtlej zaman čakajo na denar.
Stečajno maso podjetja polni njegov grobar
V teh dneh pa so dočakali spodbudno novico. V stečajni masi MKT Printa se bo v kratkem znašla večja vsota denarja, ki bo namenjena tudi njihovemu poplačilu.
Toda ironično bo sredstva vplačal kar grobar MKT Printa. Nagode je prejšnji teden pri notarju že deponiral 400 tisoč evrov, ki bodo nato nakazani v stečajno maso. S tem se bo Nagode rešil skoraj 10 milijonov evrov vredne odškodninske tožbe, ki jo je proti njemu vložil Tomaž Kos, stečajni upravitelj MKT Printa.
Sindikalist: Dogovor z Nagodetom v posmeh delavcem
"Sodna poravnava z Nagodetom je v posmeh delavcem MKT Printa, ki so ostali brez poplačila. Kako je mogoče, da nekdo, ki je bil v osebnem stečaju, zdaj prinese 400 tisoč evrov in jih vrže na mizo. Nekdo, ki je spravil podjetje v stečaj in se je glede na tožbeni zahtevek okoristil za 10 milijonov evrov. Najmanj. Ogorčen sem, da se je to zgodilo,” je zadevo komentiral Jakob Počivalšek, predsednik sindikata Pergam, ki je leta 2009 med stavko podpiral nekdanje delavce MKT Printa. Ti se vsake toliko časa obrnejo na njih z vprašanji o stečajnem postopku in poplačilu terjatev.
Spomnimo, po pregledu poslov je Kos ugotovil, da so Nagode in še dva člana nekdanje uprave ravnali v nasprotju z insolvenčno zakonodajo. Leta 2011 je proti njim vložil tožbo, hkrati jih je kazensko ovadil zaradi povzročitve stečaja, oškodovanja upnikov, ponareditve ali uničenja poslovnih listin in zlorabe položaja.
Zdaj se je stečajni upravitelj MKT Printa odločil za sodno poravnavo. Po njegovem mnenju bi nadaljnje pravdanje z Nagodetom trajalo predolgo, podvomil je tudi o uspešni izterjavi odškodnine, če bi dobili tožbo. Glede na uradne evidence je Nagode brez premoženja.
Kosov predlog je sodišče potrdilo, izpodbijejo ga lahko le še upniki MKT Printa.
Brez premoženja in s 500 evri plače
Ob tem se utemeljeno zastavlja vprašanje, od kod Nagodetu toliko denarja.
Leta 2013 je na zahtevo banke Raiffeisen končal v postopku osebnega stečaja. Upniki, ki so skupaj prijavili več kot 30 milijonov evrov zahtevkov, pa so ostali povsem praznih rok. Med njimi tudi Finančna uprava (Furs), ki neuspešno terja 1,5 milijona evrov.
Nagode je namreč že pred tem poskrbel za svoje večmilijonsko premoženje. Podjetja je prenesel na bližnje sorodnike. Svoje prebivališče je prijavil na naslovu starejše stavbe v Celju, zaposlil pa se je v sestrinem podjetju za plačo borih 500 evrov na mesec.
Odpusta obveznosti kljub temu ni bilo, saj je Nagode kršil zakonske obveznosti.
Od kod toliko denarja, stečajni upravitelj MKT Printa ne ve in ga tudi ne zanima, saj pravi, da to ni njegova stvar. "Notar me je obvestil, da je denar na računu," nam je pojasnil Kos. Tako ni povsem jasno, ali je 400 tisoč evrov zagotovil Nagode ali kdo drug, povezan z njim.
Prvi med upravitelji: Pomembno je le, da je plačano
V ravnanju stečajnega upravitelja MKT Printa po besedah predsednika zbornice Marka Zamana ni nič spornega. Po njegovih besedah Kosa zanima to, da je sodna poravnava koristna za postopek in da bo Nagode nakazal dogovorjeni znesek v stečajno maso. Tudi sodišče je pri potrjevanju sodne poravnave presojalo, ali je ta ekonomična. "Mogoče je, da si je Nagode denar izposodil. Sicer pa ni bilo odpusta obveznosti v osebnem stečaju, tako da se Nagode ni izognil plačilu dolgov," je razmišljal Zaman.
Tosamo prenesli v davčne oaze
Ključno premoženje, ki ga je Nagode rešil pred upniki, je domžalska tovarna sanitetnega materiala Tosama. Ta ima nekaj manj kot 350 zaposlenih, v lanskem letu pa je ustvarila 33 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 1,2 milijona evrov čistega dobička.
Dolgo časa je družina Nagode skrivala Tosamo pred upniki, dokler ni bil ogrožen nadaljnji obstoj družbe.
Tosamo je Nagode prevzel leta 2008 in najel okoli 22 milijonov evrov posojil, po prevzemu pa ta posojila prenesel na Tosamo. To pomeni, da Nagodetov prevzem odplačuje kar Tosama. Pozneje je lastništvo prešlo na skrivnostna podjetja s sedežem v davčnih oazah, Nagode pa naj bi neuradno še vedno vlekel vse niti iz ozadja.
Dolgo časa je družina Nagode skrivala Tosamo pred upniki, dokler ni bil ogrožen njen nadaljnji obstoj. Da bi jim za leto dni podaljšali rok za vračilo 22-milijonskega posojila, ki so ga najeli za prevzem Tosame, so Nagodetovi konec leta 2014 privolili v vpis zastavne pravice na lastništvu. S tem so banke dobile pravico do brezpogojnega zasega Tosame.
Organi pregona na sledi Nagodetu
Tako kot za Tosamo je Nagode poskrbel tudi za milijonsko premoženje družbe Schwarz, še ene propadle tiskarne. Pred njenim stečajem je na novoustanovljeno podjetje Schwarz Print prenesel tiskarski obrat, zaposlene, zaloge materiala in terjatve, bančna posojila pa pustil na starem podjetju.
Danes je Schwarz Print v lasti podjetja Donzil z Britanskih Deviških otokov, v lanskem letu pa je ustvaril 2,65 milijona evrov prihodkov in 180 tisoč evrov čistega dobička.
Sporne prenose premoženja na podjetja poštne nabiralnike in večmilijonska oškodovanja družb, ki jih je obvladoval Nagode, že več let preiskuje specializirano državno tožilstvo. Kot je nedavno na sodišču povedal Nagode, se proti njemu nadaljuje pet kazenskih postopkov.
Za komentar smo se obrnili na Nagodeta. Njegova pojasnila bomo objavili, ko jih dobimo.
31