Mineva leto od obiska Kitajcev, kaj imamo od tega?

Kitajska je najpomembnejši slovenski trgovinski partner v Aziji. V prvem polletju letošnjega leta je bila Kitajska z dvema odstotkoma celotne slovenske zunanjetrgovinske menjave na 13. mestu najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnerjev Slovenije, kažejo podatki statističnega urada.

Kitajski neizkoriščen potencial Kitajska je država, ki je v slovenski gospodarski politiki neizkoriščen potencial, na kar kažeta blagovna menjava med državama (700 milijonov evrov) in nizek obseg kitajskih investicij pri nas. Obisk stočlanske kitajske gospodarske delegacije na čelu s podpredsednikom kitajske vlade Vang Jangom je po besedah Cerarjeve vlade obetal veliko. Slovenski gospodarstveniki so imeli največjo priložnost za navezavo stikov s Kitajsko vse od razglasitve slovenske samostojnosti.

Od obiska je minilo leto dni, zato nas je zanimalo, kako je Slovenija izkoristila obisk, ali se to pozna pri blagovni menjavi med državami ter napovedanih in obljubljenih kitajskih investicijah v Slovenijo.

Gospodarstveniki razočarani V zadnjem letu se na gospodarsko zbornico (GZS) ni obrnilo nobeno kitajsko podjetje, ki bi se zanimalo za vlaganje v Slovenijo. Gospodarstveniki menijo, da bi gospodarska diplomacija lahko naredila več.

"Slovenka podjetja ocenjujejo, da bodo svoj 'pohod' na kitajski trg lažje peljala prek nekaterih uspešnih predstavništev slovenskih podjetij, ki že uspešno poslujejo na kitajskem trgu," ob tem poudarja Marko Jare iz GZS.

Sodelovanje s Kitajsko po Jaretovem prepričanju ni tek na kratke proge. Poudarja namreč, da "vsakršen stik in vsak obisk nedvomno pomenita doprinos k uresničitvi konkretnih poslov, pri čemer pa se je treba zavedati, da je Kitajska enormno velik trg, ki bi se ga bilo treba lotiti sistematizirano in 'lokalno', v skladu z našimi možnostmi, količinskimi, kadrovskimi, predvsem pa finančnimi".

Ministrstvo pri ocenah previdno Tudi na ministrstvo za gospodarski razvoj se v zadnjem letu ni obrnilo nobeno kitajsko podjetje, ki bi se zanimalo za investiranje v Sloveniji oziroma za spodbudo za tujo neposredno investicijo.

Pred nekaj dnevi se je iz Kitajske vrnila politično-ekonomska delegacija pod vodstvom podpredsednika vlade Dejana Židana, ki je s Kitajsko podpisal protokol za izvoz mlečnih izdelkov na Kitajsko, pogovarjali pa so se tudi o nadaljnjem gospodarskem sodelovanje ter vzpostavitvi letalske povezave med Slovenijo in Kitajsko. Več podatkov o zadnjem ni znanih.

Minimalne investicije in tovarna v oblakih Po podatkih o tujih neposrednih naložbah, o katerih Banki Slovenije poročajo podjetja, je lani v Slovenijo lastniški kapital vplačalo šest kitajskih podjetij. Skupni znesek je bil 300 tisoč evrov. Od januarja do septembra letos je svoj denar v Slovenijo vložilo eno kitajsko podjetje, znesek je zanemarljiv. Spomnimo še, da so se v preteklosti klavrno iztekli tudi nekateri velikopotezni načrti, povezani s kitajskimi partnerji. Takšen primer je mariborska tovarna baterij. Po napovedih župana Andreja Fištravca bi tovarna morala stati že do decembra 2014, a z večmilijonsko investicijo kitajske družbe Shihilen Apes in 52 novimi delovnimi mesti do danes ni bilo nič.