Luka Koper je lani prvič v zgodovini pretovorila več kot 600 tisoč kontejnerjev. Skupni prihodki matične družbe so lani dosegli 136,8 milijona evrov, kar je tri odstotke nad ravnjo iz leta 2012.
Podatki, ki so dostopni na spletni strani Ljubljanske borze, kažejo, da je pretovor Luke Koper lani dosegel 17.999.662 ton, potem ko je bil predlanskim pri 17.880.692 tonah. To je nekaj manj kot odstotek več.
V tonah je pretovor kontejnerjev dosegel skoraj 5,85 milijona
Rast pretovora je edino slovensko pristanišče opazilo pri
– generalnih tovorih (za 15 odstotkov) in
– pri kontejnerjih (za 11 odstotkov).
Medtem je v primerjavi z letom 2012 upadel pretovor sipkih in razsutih tovorov, tekočih tovorov in avtomobilov, teh so v letu 2013 pretovorili 463.375, kar je tri odstotke manj kot v letu 2012.
Luka Koper je sicer lani prvič v zgodovini pretovorila več kot 600 tisoč kontejnerjev. Skupaj je tako pretovor znašal 600.441 kontejnerjev, kar je pet odstotkov več kot lani. V tonah je pretovor kontejnerjev dosegel skoraj 5,85 milijona.
Pozitivne napovedi za kontejnerski promet
Za letos so po navedbah Luke Koper napovedi analitikov za kontejnerski promet pozitivne. Bistveno naj bi se povečal promet na relaciji Azija–Evropa. Na relaciji Azija–Sredozemlje za 10,2 odstotka, na relaciji Azija–Severna Evropa pa za 4,3 odstotka.
Skupni prihodki matične družbe so lani dosegli 136,8 milijona evrov, kar je tri odstotke nad ravnjo iz leta 2012. Najbolj so se okrepili prihodki od pretovora kontejnerjev, in sicer za 17 odstotkov, za šest odstotkov višji so bili prihodki od tekočih tovorov, za tri odstotke pa so se okrepili prihodki od pretovora generalnih tovorov.
Nižji kot lani so bili prihodki od pretovora sipkih in razsutih tovorov (za šest odstotkov) in avtomobilov (za sedem odstotkov).
Delo prvih štirih mesecev
Predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič pa je v e-časopisu družbe zapisal, da jim je v štirih mesecih po njegovem imenovanju uspelo izpeljati nekatere potrebne ukrepe in "ključne razvojne projekte pripeljati iz slepe ulice". Ob tem je izpostavil:
– projekte, povezane s poglobitvijo prvega bazena,
– dovoljenje za vplutje ladij z večjim ugrezom: prej 11,4, zdaj 11,8 metra,
– gradnjo zaledne površine na kontejnerskem terminalu za dodatnih 6.840 kvadratnih metrov skladiščnih površin,
– pospešitev tržne aktivnosti,
– izboljšano informacijsko povezava s poslovnimi partnerji,
– prijave novih evropskih projektov,
– dogovor s Slovenskimi železnicami za možnost povečanja dnevnega števila vlakov ter podaljšanje vlakovnih kompozicij,
– idejne rešitve za tri nove vhode, kar bi lahko razbremenilo notranjo logistiko in zmanjšalo stroške investicij na tem področju.
2
