Leto tektonskih premikov v pekarski panogi

Žito, ki je po novem v lasti hrvaške Podravke – ta že ima v lasti 51,54 odstotka družbe, prav danes pa je objavila še ponudbo za prevzem preostalega deleža –, ostaja z naskokom največje podjetje v panogi. Lani je matično podjetje ustvarilo 106,4 milijona evrov prihodkov (2,6 odstotka več kot leto pred tem), skupina pa 113 milijonov evrov.

Vzpon Don dona Lani je ljubljansko pekarsko podjetje prodalo več kot devet največjih pekarn za njim skupaj, a že letos lahko pričakujemo drugačno stanje. Skupina Don don je namreč septembra izpeljala prevzem Pekarne Grosuplje, ki je bila prej v lasti Mercatorja.

Don don je lani na ravni matične družbe ustvaril devet milijonov evrov prihodkov, na ravni skupine (proizvodnjo imajo še na Hrvaškem in v Srbiji, prodajajo pa tudi v BiH, Črni gori in Bolgariji) pa 63 milijonov evrov. S prevzemom Pekarne Grosuplje naj bi se prihodki skupine v lasti Aleša in Alenke Mozetič Zavrl približali 100 milijonom evrov.

Dražje surovine oklestile Žitov dobiček Don don je lani sicer precej okrepil dobiček. Ob devetih milijonih prihodkov matične družbe ga je bilo za 1,8 milijona, kar je trikrat več kot leto pred tem.

Žito je ob 106,4 milijona evrov prihodkov ustvarilo 2,3 milijona čistega dobička, kar je šest odstotkov manj kot leto pred tem. V podjetju so lani opozarjali predvsem na rast cen osnovnih surovin, kot so krušna pšenica, pa tudi kakav, lešniki, suho sadje.

Pekarna Pečjak je imela lani ob 21,6 milijona prihodkov 171 tisoč evrov čistega dobička, kar je manj kot polovica dobička iz leta 2013. Manj dobičkonosen je tudi murskosoboški Mlinopek, ki je lani dobiček oklestil za petino, na 38 tisoč evrov.

S stečajem Klasja izbrisanih 100 delovnih mest Število zaposlenih v največjih pekarskih podjetjih je lani ostalo na ravni leta pred tem. Žito je lani povprečno zaposlovalo 768 ljudi (dvajset manj kot konec leta 2013), medtem ko je imela vsa skupina 1.096 zaposlenih. Pekarna Pečjak v lasti Stanislava in Anice Pečjak je imela lani v povprečju 283 zaposlenih (dva več kot leto pred tem), murskosoboški Mlinopek 135 (na prelomu tisočletja so imeli 200 zaposlenih, vse od tedaj pa število postopoma zmanjšujejo) in Don don 45.

Aprila letos je po hudih finančnih težavah v stečaju pristalo celjsko Klasje, ki je v začetku letošnjega leta zaposlovalo 119 ljudi. Danes tako deluje le še proizvodni program brezglutenskih izdelkov s 25 zaposlenimi. Tega je stečajni upravitelj Kristjan Anton Kontarščak v začetku oktobra poskušal prodati na dražbi (izklicna cena je bila 2,1 milijona evrov), a neuspešno. Kot nam je dejal danes, bo v kratkem objavljen sklic nove dražbe, ki naj bi se zgodila še letos.

Nov igralec na trgu Med opaznimi premiki v panogi omenimo še hrvaško pekarno Mlinar, ki hitro širi verigo prodajaln v največjih slovenskih mestih.

Trenutno ima po podatkih na spletni strani v Sloveniji 18 poslovalnic in 60 zaposlenih. Slovenska hčerinska družba Mlinar S, ki je leta 2012 ustvarila 260 tisoč evrov prihodkov, je te do lanskega leta povečala na 2,8 milijona evrov. Ob tem so ustvarili 231 tisoč evrov izgube.

Opomba: Pekarne Grosuplje ni na lestvici Bizi.si, saj je do septembra letos delovala v okviru skupine Mercator. Uvrstila bi se na drugo mesto največjih pekarskih podjetij (ob upoštevanju prihodkov v letu 2014). Na lestvici ni niti pekarne Klasje s 119 zaposlenimi, ki je bila lani v prisilni poravnavi in je ustvarila 4,2 milijona evrov prihodkov.