Četrtek, 1. 3. 2018, 9.56
6 let, 8 mesecev
Lani v Sloveniji največja distribucija zemeljskega plina do zdaj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,05
Slovenija je imela v letu 2017 največjo distribucijo zemeljskega plina do zdaj, saj je ta dosegla rekordnih 3.478.844 megavatnih ur (MWh) oz. dva odstotka več kot leta 2016. Gospodarsko-interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina rast pripisuje večji rabi industrije in dodatnemu priključevanju gospodinjskih odjemalcev.
Razlogi za povečan odjem so tudi ugodne cene in vpliv na kakovost zraka, so danes sporočili iz združenja. Cene zemeljskega plina v Sloveniji sicer padajo že več let zapored.
Tako je bila v prvi polovici leta 2017 končna cena tega energenta z vsemi davki in dajatvami vred 5,53 centa na kilovatno uro. Ta cena je pet odstotkov nižja od povprečja EU, kar je posledica dobro delujočega trga z zemeljskim plinom pri nas, so ocenili.
V Sloveniji k slabi kakovosti zraka in posledično preveliki koncentraciji prašnih delcev v času ogrevalne sezone najbolj pripomorejo individualna kurišča in promet. "Odličen ukrep za reševanje tovrstne problematike je prav zemeljski plin, ki škodljivih prašnih delcev praktično ne povzroča," je dejal direktor združenja Urban Odar.
Plinovodno omrežje pri nas je po njegovem mnenju energetsko učinkovito in dobro razvito, omrežje v skupni dolžini več kot 4.600 kilometrov pa so člani združenja zgradili prav tam, kjer so območja z veliko poseljenostjo in posledično onesnaženim zrakom.
