Kult poveličevanja nadurnega dela vse manj trendovski

Bankirji in poslovneži na Wall Streetu so se desetletja dolgo držali nenapisanega pravila, da v zameno za visoko plačano delovno mesto garajo do petnajst ur dnevno in se odrečejo življenju običajnih ljudi. V kulturi poveličevanja nadurnega dela zaposleni to privzamejo kot nekaj običajnega, nekaj, kar se od njih pričakuje, celo kot statusni simbol dobre službe. A stvari se počasi spreminjajo. Prvi so spregledali bankirji.

Investicijska banka Goldman Sachs je oktobra lani svojim analitikom ukinila sobotno delo in jim delovnik omejila na od 70 do 75 ur tedensko. Podobne ukrepe sta nedavno sprejeli Bank of America Merrill Lynch in banka Credit Suisse.

Strokovnjaki poudarjajo, da je treba spremeniti celotno kulturo dela in pričakovanja, ne samo pravila. Neko ameriško svetovalno podjetje je sicer zaposlenim ukinilo delo ob koncih tedna, a so ti še naprej delali od doma.

Radikalni preobrat na bolje Na prvi pogled gre za majhne spremembe, ki pa v luči "turbokapitalizma" pomenijo radikalni preobrat na bolje. Nekdanja sodelavka Goldman Sachsa Alexandra Michel, zdaj zaposlena na Univerzi v Pensilvaniji, je v devetletni študiji dveh velikih investicijskih bank ugotovila, da njihovi zaposleni v službi preživijo tudi do 120 ur tedensko.

V času brez mobitelov in elektronske pošte so se zaposleni ob odhodu iz pisarne lahko oddahnili od zahtevnih šefov. Danes ni tako. Sodobna tehnologija delodajalcem namreč omogoča, da so jim zaposleni neprestano na voljo, vse dni v tednu. Meja med zasebnim in službenim časom je zabrisana.

Pred tridesetimi leti so dobro plačani intelektualni delavci v ZDA delali malenkost dlje kot slabše plačani delavci, leta 2006 pa skoraj dvakrat dlje in trendu ni videti konca. Raziskava harvardske univerze iz leta 2008 je pokazala, da 94 odstotkov intelektualnih delavcev dela petdeset ali več ur tedensko, skoraj polovica pa več kot 65 ur na teden. Nadure so postale nekaj vsakdanjega.

Po štirih letih nastopijo zdravstvene težave Že dolgo je znano, da prekomerno delo zmanjšuje produktivnost in kakovost dela. Pri fizičnih delavcih nadurno delo opazno zviša število napak in nesreč. Tudi pri intelektualnem delu utrujenost in pomanjkanje spanca zmanjšata kognitivne sposobnosti. Na določeni točki preobremenjeni delavci postanejo vse manj in manj učinkoviti.

Prekomerno zaposleni delavci že po štirih letih dela zapadejo v depresijo, postanejo anksiozni, njihov imunski sistem pa je močno oslabljen. Ustvarjalnost in pravilnost njihovih odločitev je na najnižji mogoči točki, je razkrila študija Alexandre Michel.

Zakaj kljub vsemu podjetja delavce silijo v prekomerne obremenitve? V nekaterih primerih, kot so odvetniške družbe, kjer so zaposleni plačani na svetovalno uro, sistem zaposlene stimulira z boljšim plačilom. Čeprav je delavec zaradi neprespanih noči manj produktiven od spočitega, je za delodajalce še vedno ceneje enemu delavcu plačati sto ur na teden kot dvema vsakemu po 50 ur tedensko.

Povrhu tega je storilnost večine intelektualnih delavcev veliko težje ovrednotiti kot storilnost delavcev za tekočim trakom. Čas dela vse bolj postaja preprost način ugotavljanja učinkovitosti zaposlenih, čeprav ni nujno pogojen z dejanskim rezultatom dela.