Bruselj: Slovenija je na področju podjetništva med najslabšimi

Slovenija je v zadnjem obdobju nekoliko izboljšala dostop do financ za mikro, mala in srednja podjetja, do določene mere je napredek opazen tudi na področju odzivne javne uprave, v rednem letnem pregledu izvajanja evropskega akta za mala in srednja podjetja, ki je bil predstavljen danes v Bratislavi, izpostavlja Bruselj.

Glavne težave pa ostajajo nespremenjene, pri čemer v Evropski komisiji poudarjajo predvsem birokracijo. "Zmanjševanje administrativnih bremen za podjetja mora biti hitrejše. To gre z roko v roki s povečanjem učinkovitosti javne uprave," navaja poročilo.

Bruselj: Znižajte visoke stroške delovne sile

Evropska komisija nam med drugim znova priporoča znižanje visokih stroškov delovne sile. Izpostavlja tudi potrebo po naslavljanju pomanjkanja kvalificirane delovne sile. "Okrepiti je treba podjetniško izobraževanje," poudarjajo.

Dostop do financiranja za zdrava podjetja se je medtem izboljšal, vendar pa komisija priporoča nadaljnje izboljšanje dostopa do alternativnih virov financiranja, kar bi bilo še posebej uporabno za inovativna mikro, mala in srednja podjetja, ki dosegajo visoko rast. Stanje v Sloveniji je daleč od dobrega - slovenska mala in srednja podjetja še niso okrevala po krizi. Lani sta bili dodana vrednost in zaposlenost štiri oziroma pet odstotkov pod vrednostjo iz leta 2008.

Slovenija je med šestimi najbolj problematičnimi članicami EU glede izpolnjevanja administrativnih zahtev, kot so dovoljenja, regulacija in poročanje. Foto: Thinkstock

Slovenija je na večini področij, ki so jih ocenjevali v Bruslju, v evropskem povprečju, na nekaterih področjih pa negativno izstopa. Pri podjetništvu je tako naša država med petimi najslabšimi v EU, večina indikatorjev jo umešča najmanj med zadnjo deseterico, ocene pa so še nižje kot v lanskem poročilu.

Na področju administracije smo med najbolj problematičnimi

Kot največje izzive na tem področju komisija izpostavlja nesistematičen pristop k vključevanju podjetništva v izobraževalne programe ter slabo sodelovanje med podjetniki in višješolskimi izobraževalnimi ustanovami. Prav tako doslej še ni bilo narejenega nič v smeri lažjega prenašanja posla. Številna mala in srednja podjetja težko najdejo kvalificirano delovno silo, pri čemer pa komisija priznava, da se v Sloveniji pripravlja uvedba vajeništva.

Težavno ostaja tudi področje odzivne javne uprave. Slovenija je med šestimi najbolj problematičnimi članicami EU glede izpolnjevanja administrativnih zahtev, kot so dovoljenja, regulacija in poročanje. 77 odstotkov slovenskih mikro, malih in srednjih podjetij kompleksnost upravnih postopkov ocenjuje kot problematično, kar je 15 odstotnih točk nad povprečjem EU. Za številna podjetja so težavne tudi nenehne spremembe zakonodaje in politik.