Kriptovalute: "Balonček bo počil, vendar ne vemo, pri kateri vrednosti"

Bitcoin je v sredo presegel vrednost enajst tisoč dolarjev. Le dan prej se je njegova vrednost prvič približala psihološki meji deset tisoč dolarjev. 

Kljub temu, da je po podrtih rekordih vrednost bitcoina znova padla na dobrih devet tisoč dolarjev, se med analitiki krepi strah, da gre za mehurček, ki bo kmalu počil.

V 24 urah je na slovenski borzi za trgovanje s kriptovalutami Bitstamp obseg trgovanja znašal 340 milijonov dolarjev, pojasnjuje finančni analitik Luka Gubo, ki pravi, da zaradi anonimnosti uradno ne moremo vedeti, koliko trgovalnih računov na Bitstampu imajo Slovenci.

Na Bitstampu so nam povedali le, da se je letos število registriranih strank, ki prihajajo iz Slovenije, povečalo za 183 odstotkov.

"Faza balončka lahko še traja," meni finančni analitik Luka Gubo. Foto: Osebni arhiv

"Glede na skupnost slovenskih kriptoentuziastov obstaja veliko povpraševanje, med drugim tudi zato, ker imamo v Sloveniji zelo preprost način kupovanja bitcoinov na bencinskih črpalkah in določenih bankomatih. Eksponentna rast je edini dejavnik, ki pritegne ljudi. Na začetku so bitcoine in druge valute kupovali le tehnični entuziasti in programerji, zdaj pa je zraven tudi širša množica, kar se pozna tudi na skupnem obsegu trgovanja in vrednosti vseh kriptovalut," pojasnjuje Gubo.

"Bitcoini so kot zlato za mlajše generacije"

Kot pravi, lahko naložbo v bitcoine primerjamo z naložbo v zlato: "Cene zlata se ne določi na podlagi povpraševanja po nakitu in podobnem, ampak eksplicitno na podlagi naložb v zlato in obsega trgovanja. To ima 90-odstotni vpliv na ceno zlata. Podobno je z bitcoini, ki so kot zlato za mlajše generacije. Bitcoine vidijo kot varno valuto, ki lahko samo še raste, kar priča o tem, da imamo balonček."

"Balonček bo počil, vendar ne vemo, pri kateri vrednosti"

Številni posamezniki vlagajo v kriptovalute velike količine svojega premoženja, kar je zelo tvegano početje.

"Ljudje to počnejo, ko vidijo, da neka naložba zraste krat dva ali več, ter slišijo, kako je sosed zaslužil in si kupil nov avto. A to je zgodba klasičnega balončka. Težava je v tem, da ne moremo vedeti, kakšna je dejanska vrednost bitcoina. Tudi pri zlatu ne moremo, a lahko vseeno izračunamo strošek njegovega pridobivanja in vrednost, pod katero se ga rudarjem ne bo izplačalo kopati," poudarja Gubo in dodaja:

"Balonček bo počil, vendar ne vemo, pri kateri vrednosti. Faza balončka lahko še traja. Bitcoin je težko ovrednotiti. Ni tako kot pri Krki, ko lahko uporabimo neko metodo vrednotenja in ocenimo, ali so njene delnice podcenjene ali precenjene. Trgovanje s kriptovalutami je zaradi možnosti velikih nihanj vrednosti zelo tvegano, še veliko bolj od trgovanja z delnicami, za katero prav tako vemo, da je tvegano."

Podatkov za nazaj ni mogoče spreminjati
Pri kriptovalutah gre za digitalni zapis vrednosti, ki ga izda fizična ali pravna oseba. Kriptovalute - med več kot tisoč različnimi je najbolj znan bitcoin - temeljijo na blockchainu oziroma tako imenovani tehnologiji veriženja podatkovnih blokov, kar pomeni, da se vsi posegi v omrežje bitcoina, torej nastajanje novih bitcoinov in transakcije, beležijo v javno dostopen zapisnik, podatkov v njem pa ni mogoče spreminjati. Kriptovalute je mogoče zamenjati za "pravi" denar, torej za evre, dolarje ali druge valute.

Sredi januarja je bil en bitcoin vreden 752 dolarjev

Bitcoin, lansiral ga je avtor s psevdonimom Satoshi Nakamoto, je bil ob svojih začetkih leta 2009 vreden le nekaj dolarskih centov. V zadnjem času njegova vrednost hitro raste, kar skrbi analitike. Sredi januarja je bil en bitcoin vreden 752 dolarjev, od takrat pa vrednost eksponentno raste.

Bitcoin namreč tako kot preostale kriptovalute ni reguliran, kar pomeni, da nad njim ne bdi nobena centralna banka, prav tako ga ne podpira katera od držav. Kot preostale kriptovalute se bitcoin uporablja kot plačilno sredstvo za dobrine in storitve, da se ga zamenjati tudi za druge valute. STA