Kriminalistična policija ni odkrila financiranja terorizma prek NLB

"Slovenska policija nima podatkov o tem, da bi ta oseba storila konkretno kaznivo dejanje, ki bi generiralo premoženjsko korist, ki je bila plasirana v Slovenijo. To pa je objektivni pogoj za storitev kaznivega dejanja pranja denarja - brez tega pranja denarja ne moremo obravnavati," je za POP TV povedal Dušan Florjančič, vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič.

Nova preiskava NPU se tako osredotoča le na morebitne nepravilnosti bančnih uslužbencev, ki so bili vpleteni v ta nakazila, poroča STA.

V letih 2009 in 2010 naj bi prek NLB "oprali" milijardo dolarjev, je v začetku junija oznanil predsednik parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb Branko Grims iz SDS.

Šlo naj bi za nakazila banke Export Development Bank of Iran (iranske različice slovenske SID banke), ki naj bi bila pod embargom. Denar naj bi prerazporedili in ga poslali na več tisoč naslovov, je opozarjal Grims.

Že pred časom smo poročali, da več navedb v zgodbi o poslih iranskega državljana Iraja Farrokhzadeha ne drži. Med drugim smo poročali, da vse kaže na to, da ni šlo za pranje denarja ali financiranja terorizma.

Kako so uvajali in sproščali sankcije proti Iranu

• Leta 2007 je Evropska komisija uvedla nekatere omejevalne ukrepe proti Iranu za preprečitev proizvodnje jedrskega orožja. Ti vključujejo omejitve izvoza in uvoza blaga in tehnologije, ki bi lahko pripomogla k dejavnostim Irana, povezanim z bogatenjem težke vode ali k razvoju sistemov za dobavo jedrskega orožja. Šlo je za ohlapne omejitve, ki niso prepovedovale poslovanja s finančnimi institucijami.
• Oktobra 2008 je ameriško finančno ministrstvo obvestilo javnost o uvedbi sankcij proti iranski banki Export Development Bank of Iran. 
• Od konca julija 2010 velja uredba Sveta EU, po kateri je prepovedano poslovanje z Export Development Bank of Iran in nekaterimi drugimi fizičnimi in pravnimi osebami.
• Konec oktobra 2010 je začela veljati uredba Sveta EU, s katero so uvedli dodatne sankcije proti Iranu. Med drugim je banka potrebovala soglasje za prenos sredstev v vrednosti nad 10 tisoč evrov.
• Septembra 2013 je Export Development Bank of Iran napovedala tožbo proti ameriškim oblastem zaradi zamrznitve sredstev banke v drugih državah, med drugim v Italiji in Nemčiji, kjer je imela račune.
• Oktobra 2016 je Svet EU sprejel odločitev o odpravi sankcij proti Export Development Bank of Iran.

Kako so potekale transakcije prek NLB

• Iraj Farrokhzadeh, ki ima tako britansko kot iransko državljanstvo, je 12. decembra 2008 pri NLB odprl bančni račun.
• Prek NLB so poslovala tri njegova podjetja: Farrokhzadeh partnership Co z Britanskih Deviških otokov, Al Samaa Ltd in GLS Service v Združenih arabskih emiratih.
• Sprva je posloval prek podjetja Farrokhzadeh, vendar v evrih, zaradi česar je imel težave pri poslovanju v ZDA. Zato je odprl drugi dve podjetji; Al Samaa Ltd za poslovanje v dolarjih in GLS Service za poslovanje v funtih.
• V letih 2009 in 2010 so podjetja prek NLB opravila za skupno milijardo ameriških dolarjev nakazil, ki so pretežno izvirala iz banke Export Development Bank of Iran. Ta številka vključuje tako prilive kot odlive.
• Šlo je za plačilo različnega blaga in storitev.
• Denar je šel naprej na več kot devet tisoč računov v ZDA, Nemčiji, Italiji in drugod po Evropi in svetu.
• Plačila z računov pri NLB so šla tudi dvema podjetjema v Sloveniji, Acroniju in MLM.
• Julija 2010 so Export Development Bank of Iran uvrstili na seznam bank, s katerimi banke v EU ne smejo poslovati.
• Decembra 2010 je NLB račun, ki ga je odprl Iraj Farrokhzadeh, zaprla.

V kateri banki škriplje v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma

Nekatere najbolj odmevne trditve, na katerih temelji afera o domnevnem pranju denarja prek NLB so neresnične.

• Prva neresnica. "Denar je izviral iz banke, ki je bila pod embargom in tako na črnem seznamu."

V obdobju, ko so podjetja v lasti Farrokhzadeha na račune pri NLB prejemala denarna sredstva iz banke Export Development Bank of Iran, ta ni bila pod embargom EU.

Iranska banka je bila 26. julija 2010 uvrščena na seznam pravnih oseb, za katere so veljali omejevalni ukrepi, sprejeti proti Iranu zaradi preprečevanja širjenja jedrskega orožja.

Po naših informacijah sta bila tisti dan opravljeni še zadnji dve transakciji, nato pa se je v NLB v istem dnevu zgodila samodejna blokada plačilnega prometa z iransko banko.

To pomeni, da od dneva, ko je Export Development Bank of Iran prišla na črni seznam, do zaprtja računa pri NLB med bankama ni bila opravljena nobena transakcija.

• Druga neresnica. "Tuje banke so v 402 primerih opozarjale na spornost teh nakazil."

V času, ko je Iraj Farrokhzadeh posloval prek računa pri NLB, je naša največja banka prejela več kot 400 intervencij od tujih bank, saj so te banke plačila zavračale.

Kljub temu razlog za zavrnitev plačil v veliki večini primerov po naših informacijah ni bilo domnevno pranje denarja ali sum drugih kaznivih dejanj, temveč neprave valute. Banke v ZDA naj bi tako zavračale nakazila, ki so bila izvedena v evrih, ne v dolarjih.

• Tretja neresnica. "V NLB so ves čas vedeli za sporna nakazila, vendar so se odzvali šele po opozorilih Banke Slovenije."

Za nakazila je po naših informacijah vedela vodja podružnice NLB v Ljubljani, pri kateri je Iraj Farrokhzadeh odprl račun, nad njimi pa je bedela tudi vodja službe za skladnost poslovanja, ki je pristojna za preprečevanje pranja denarja.

V juliju in avgustu 2010 je NLB prejela več dopisov iz urada za preprečevanje pranja denarja, v katerih so poizvedovali o domnevno spornih nakazilih, v oktobru pa je NLB zadevo sama prijavila uradu. Novembra je urad poslal ovadbo na policijo. 

Uprava NLB je bila o dogajanju po naših informacijah obveščena šele v drugi polovici leta 2010. Zadevo so 7. decembra 2010 obravnavali na seji uprave in tudi sprejeli sklep o zaprtju računa. Pozneje je na NLB prišla odredba Banke Slovenije, s katero je ta banki prepovedala poslovanje z Export Development Bank of Iran.

• Četrta neresnica. "NLB bi morala obračunati provizijo, s čimer bi lahko zaslužila najmanj 50 milijonov dolarjev, lahko pa še več, vse do 300 milijonov dolarjev."

V NLB so podjetja v lasti Iraja Farrokhzadeha oprostili plačila za transakcije pri prilivih. To je povsem običajna praksa, ki se je poslužujejo tudi slovenske banke. Takšno ugodnost ponujajo vsem svojim večjim strankam.

Tudi sicer provizije pri bančnih prilivih iz tujine znašajo okoli 10 centov, nekatere banke pa jih sploh ne zaračunavajo.

• Peta neresnica. "Šlo je za velikansko pranje denarja, ki se vrti okoli milijarde dolarjev. Šlo naj bi tudi za financiranje terorizma in vohunjenja."

Pranje denarja je kaznivo dejanje. Pomeni prikrivanje izvora denarja, ki je pridobljen iz nelegalnih poslov, oziroma dejavnosti in prelivanje denarja v legalne posle.

Po naših informacijah je bilo 80 milijonov evrov nakazanih na račune v Nemčiji in 60 milijonov evrov na račune v Italiji. Če bi v resnici šlo za utemeljene sume pranja denarja ali financiranja terorizma, bi se odzvale tuje banke in preprečile nakazila.

Urad za preprečevanje pranja denarja je novembra 2010 sicer poslal kazensko ovadbo na policijo, ki je zadevo preiskala in presodila, da "prejeti podatki niso dosegali ustreznega dokaznega standarda za začetek predkazenskega postopka".