Ta naj bi povzročala množične pomore čebel v Pomurju. Stroka namreč še ni dokazala povezave med spornim semenom in pomori, pravijo v sindikatu.
Zahtevajo preklic tretjega odstavka odredbe
"Sindikat kmetov Slovenije zahteva, da kot izdajatelj odredbe takoj sprejmete preklic tretjega odstavka odredbe, dokler ne bodo strokovnjaki ugotovili in dokazali povezave med aktivnimi snovmi na semenu koruze in pomori čebel," je v pismu ministru zapisal predsednik sindikata Roman Žveglič.
Prepoved prometa in uporabe določenih sredstev
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 28. aprila izdalo odredbo o prepovedi prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev na ozemlju Slovenije, ki je začela veljati naslednji dan. Odredba v tretjem odstavku prepoveduje promet in uporabo sredstev, ki vsebujejo aktivne snovi klotiniadin, imidakloprid in tiametoksam, na semenu koruze in oljne ogrščice.
V sindikatu poudarjajo, da doslej ni bilo še nikjer ugotovljeno in dokazano, da so semena koruze, dodelana z omenjenimi aktivnimi snovmi, vzrok za padec oziroma pomor čebel. "Posledično bi lahko pričakovali padec čebel tudi na drugih območjih Slovenije in ne samo v Pomurju, saj so tudi na Gorenjskem, Prlekiji, Apaški dolini, Ptujskem polju in Krškem polju njive koruze in oljne ogrščice, pa ne prihaja do nobenih zapletov, kaj šele pomorov čebel," pravi Žveglič.
"Odredba je sprejeta neutemeljeno in nestrokovno"
"Menimo, da je odredba sprejeta neutemeljeno in nestrokovno in le v škodo kmetov. Polja bi morala biti že posajena s koruzo oziroma bi morali koruzo sejati v teh dneh, semenarne pa nimajo in nam ne morejo zagotoviti nadomestnega semena, posledično tako sploh ne bomo mogli sejati koruze, ki je glavna energijska krmna sestavina v prehranskem obroku naših domačih živali," opozarjajo v sindikatu.
Sindikat: Vzrok za pomor čebel nekje drugje
V sindikatu menijo, da je vzrok za pomor čebel nekje drugje, in zato pozivajo strokovnjake, da se resno lotijo odkrivanja vzrokov za množičen padec čebel v Pomurju.
Židan odgovarja, da se ministrstvo zaveda tako svoje naloge pri varovanju okolja in zaščiti čebel kot tudi tega, kaj pomeni sprožitev previdnostnega načela. "Ukrepe smo uvedli na podlagi previdnostnega načela. Vemo, kateri strup je pomoril čebele; strokovna skupina raziskuje, kakšna je bila pot, po kateri je strup prišel v čebele in jih moril," je povedal minister.
Ne razmišljajo o preklicu odredbe
Pri tem je dodal, da bodo pri svojem delovanju upoštevali dobre prakse iz tujine in mnenje stroke, zato ne razmišljajo o preklicu odredbe, ki je sicer nekaj časa veljala že leta 2008. Na spletnih straneh ministrstva in kmetijsko gozdarske zbornice so že objavili prvi del protokola, ki kmetom svetuje glede ravnanja z že kupljenim in še neuporabljenim semenom, ki se ga po novem ne sme uporabiti.
Če koruze torej še niso posejali in imajo doma seme, ki je bilo po novem prepovedano, kmetom ne preostane drugega, da za setev nabavijo drugo, dovoljeno seme. Pri tem minister pravi, naj kmetje to prepovedano seme prijavijo kmetijski svetovalni službi, saj bo to osnova za program pomoči, ki ga pripravljajo na ministrstvu.
"Treba je zagotoviti dovolj nadomestnega semena"
Na prepoved pa se je odzvala tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). V zbornici so ministrstvo opozorili, da je treba kmetom pravočasno zagotoviti zadostne količine nadomestnega semena, saj je setev zaradi izdane odredbe zastala. Pomembno je tudi, da se zagotovi seme hibridov ustreznih zrelostnih razredov, pozivajo. Po ocenah KGZS je sicer v Sloveniji ostalo neposejanih še dobrih 6500 hektarjev koruze, od tega pa naj bi kmetje posejali še okrog 4000 hektarjev s spornim semenom.
KGZS prav tako opozarja ministrstvo, da je treba oškodovanim kmetom povrniti nastale stroške zaradi nabave tretiranega semena, stroški pa bodo po njihovem mnenju nastali tudi zaradi koruznega hrošča oziroma ostalih talnih škodljivcev ter zmanjšanja pridelka zaradi zakasnele setve. Ministrstvo pozivajo še k čim prejšnji razjasnitvi pravih vzrokov za padanje čebel.
3
