Petek, 5. 6. 2020, 16.04
4 leta, 5 mesecev
Kmalu gradnja novega Kolizeja? Investitorji se zanašajo na spremenjen zakon. #foto
Družba Reinteburg je konec maja začela izkop in zaščito gradbene jame na območju nekdanjega Kolizeja. S spremenjeno zakonodajo si obetajo pravnomočno gradbeno dovoljenje do konca septembra. Ob tem čakajo na odgovor kulturnega ministrstva, ali morajo zgraditi tudi večnamensko dvorano.
Minilo bo skoraj desetletje, odkar so porušili Kolizej. Pred dobrim tednom so na območju začeli prva dela, kar vključuje izkop in zaščito gradbene jame. Čeprav so gradbeno dovoljenje pridobili marca lani, pa še čakajo na njegovo pravnomočnost. Nanj se je namreč pritožil eden od sosedov zaradi zaščitene rdečelistnate bukve.
Direktor družbe Reitenburg Matej Sodin pričakuje, da bodo pravnomočno gradbeno dovoljenje dobili septembra, tudi s pomočjo spremenjene zakonodaje, ki naj bi pospešila sodne postopke.
"Čakamo samo še pravnomočno gradbeno dovoljenje. Upravno sodišče ne bo odločalo vsebinsko, ampak postopkovno," pojasnjuje Sodin, ki ne pričakuje zapletov.
"Naredili bomo, kar bo ministrstvo naročilo"
Ob rušenju kulturnega spomenika se je takratni lastnik podjetnik Jože Anderlič ob dogovoru s kulturnim ministrstvom zavezal, da bo v novem Kolizeju, ki zdaj nosi ime Schellensburg, zgradil koncertno-operno dvorano. Skozi leta se je projekt večkrat spremenil, v zadnjih popravkih pa je iz načrtov izpadla tudi dvorana. Za to mora zeleno luč prižgati kulturno ministrstvo.
"Na kulturno ministrstvo so dali vlogo in zdaj čakamo na odgovor. Nam je vseeno. Naredili bomo, kar bo ministrstvo naročilo," o dvorani, ki bo imela okrog 100 sedežev, odgovarja Sodin. V prvotnih načrtih je Anderlič napovedoval dvorano na veliko več kot 20 tisoč kvadratnih metrih.
Kolizej od leta 2007 do danes:
Cene od pet do osem tisoč evrov
Porjekt bo sestavljen iz dveh stavb, palače Schellenburg in istoimenske vile (na sliki). Sodin pričakuje, da bodo v juniju sklenili že prve prodaje od skupno 125 stanovanj, kolikor jih bo v palači in vili Schellenburg. Cena kvadratnega metra se bo pri stanovanjih gibala od pet do osem tisoč evrov brez DDV, ves projekt pa je ocenjen na okrog 90 milijonov evrov. Večina stanovanj bo večja od sto kvadratnih metrov, pod objektom pa je načrtovana garažna hiša.
Projekt na gradbišču, ki že več let kazi podobo prestolnice, naj bi bil po besedah Sodina končan konec leta 2022, kupci pa bi se v stanovanja lahko vselili poleti 2023.
Prvotni Kolizej so zgradili leta 1847 po načrtih arhitekta in lastnika Josepha Benedikta Withalma. Podjetni Withalm je takratnim mestnim oblastem ponudil, da na lastne stroške zgradijo objekt s sobami za 1.500 vojakov, kar so mestni veljaki pograbili z obema rokama in vlagatelju celo podarili zemljišče ob Gosposvetski cesti, je poročal Dnevnik.
Saga o projektu Kolizej
Jože Anderlič je na območju nekdanjega Kolizeja sprva snoval gradnjo koncertno-operne dvorane, luksuznega hotela in stanovanjsko-poslovne soseske, a je 140 milijonov evrov vreden projekt ostal na papirju.
Jože Anderlič
Zaradi zapletov z dovoljenji oziroma omejitvami pri gradnji je moral spremeniti načrte in leta 2015 napovedal 65 milijonov evrov vredno stanovanjsko sosesko višjega cenovnega razreda. Južnoafriški sklad Greenbay je zemljišče in projekt za gradnjo palače in prestižne vile kupil leta 2016 od družbe Tivoli projekt, ki je bila v lasti Anderličeve družbe.
Greenbay se je maja 2018, po dveh letih čakanja na gradbeno dovoljenje, naveličal in zemljišče prodal. Lastnik projekta in zemljišča je zdaj podjetje Tivoli, v katerem so po podatkih poslovnega asistenta bizi.si direktorji Tina Anderlič Jelenc, Jože Anderlič in Matej Sodin.
Ob začetku del našli kositrni skrinjici z listinami iz leta 1845
Prvotni Kolizej so zgradili leta 1847 po načrtih graškega arhitekta in lastnika Josepha Benedikta Withalma. Kmalu po začetku del so naleteli na kositrni skrinjici z listinami, ki sta bili v temelje Kolizeja vgrajeni ob slovesnem začetku gradnje 31. maja 1845. Najdbo je prevzela strokovnjakinja za papir iz Arhiva RS, kjer bodo izvedli ustrezna konservatorska dela. Pozneje bodo listine svoj prostor dobile v razstavišču nove stavbe.Kot je poročal Dnevnik, so skrinjici našli v soboto. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je sicer kositrne skrinjice pričakoval, saj je o njihovi postavitvi v Kmetijskih in rokodelskih novicah poročal Janez Bleiweis.
Na ljubljanski območni enoti ZVKDS so zapisali, da sta bili skrinjici vloženi v vrhnji del temeljev Kolizeja. Listine naj bi bile sicer po poročanju Kmetijskih in rokodelskih novic z dne 3. junija 1845 pod vsemi štirimi vogalnimi kamni. STA
4