SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Lastniki nepremičninskega projekta Schellenburg ostajajo optimistični

Zaščitena bukev ustavila gradnjo luksuznih stanovanj, a investitor ostaja optimističen

10

termometer

Schellenburg Kolizej
Foto: Reitenburg

Kljub pritožbi na izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo prestižnega objekta Schellenburg ob Gosposvetski ulici v Ljubljani, kjer je do leta 2011 stala palača Kolizej, investitorji ostajajo optimistični. Gradnja, ki bi se morala že začeti, se sicer odmika v prihodnje leto. Temnih oblakov nad slovenskim nepremičninskim trgom se ne bojijo.

Čeprav je investitor in lastnik projekta, podjetje Ilag Tivoli, gradbeno dovoljenje pridobil že marca letos, se je pred njegovo pravnomočnostjo nanj pritožil eden izmed sosedov. Neuradno ga moti možnost poškodbe zaščitene rdečelistnate bukve, ki stoji na njegovem zemljišču, krošnja pa sega na zemljišče bodočega gradbišča. Ta bi se po prepričanju soseda lahko med gradnjo poškodovala, čeprav investitorji zatrjujejo, da 14 metrov vstran od bukve sploh ne bodo posegali.

Za podjetje Ilag Tivoli, ki je v lasti avstrijske družine Turnauer, celoten razvoj projekta izvaja podjetje Reitenburg. Od inženiringa do gradnje na ključ. Reitenburg je sicer krovna družba vseh podjetij v lasti Jožeta Andreliča v Sloveniji.

Pričakujejo, da bodo začeli graditi prihodnje leto

Po pritožbi je bilo gradbeno dovoljenje zavrnjeno. Ker novi gradbeni zakon predpisuje, da o gradbenih dovoljenjih za objekte z vplivi na okolje odloča ministrstvo za okolje in prostor, v novem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja odloča ministrstvo in ne več upravna enota. Pravnomočno okoljevarstveno soglasje investitorji že imajo.

Kdaj bo birokratsko kolesje izdalo novo odločbo, ni znano; lahko se zavleče tudi za leto dni. Kljub temu po naših informacijah investitorji pričakujejo, da bodo lahko začeli graditi v prvi polovici prihodnjega leta. Gradnja naj bi trajala 30 mesecev.

Skupaj bo naprodaj 127 stanovanj

Stavba Schellenburg bo sestavljena iz dveh ločenih stavb, Vile in Palače Schellenburg, v njej pa bo skupno 127 stanovanj. Večina stanovanj bo večjih od sto kvadratov, najmanjše pa bo merilo 62 kvadratnih metrov. Sedem stanovanj bo imelo več kot 300 kvadratnih metrov, največje stanovanje pa bo merilo 400 kvadratnih metrov.

Schellenburg Kolizej Foto: Reitenburg Celotna investicija je ocenjena na okrog 80 milijonov evrov, pod stanovanji pa bo na voljo 276 parkirnih mest. Ta se bodo prodajala posebej, zanje pa bo treba odšteti okrog 30 tisoč evrov. V Palači Schellenburg so predvidena še restavracija, fitnes oziroma spa, v kletnih prostorih pa bo mesto zasedel eden od trgovcev.

Morebitna nova kriza jih ne skrbi

Investitorji se po naših informacijah kljub ohlajanju nemškega gospodarstva, ki je prva slovenska trgovinska partnerica, temnih oblakov nad slovenskim nepremičninskim trgom ne bojijo.

Zaradi rekordno nizkih obrestnih mer, robustne rasti turističnega sektorja in dobičkonosnosti slovenskih podjetij ostajajo optimistični. Na roko bi jim lahko šlo tudi pomanjkanje nepremičninskih projektov v prestolnici, tako stanovanjskih kot poslovnih.

O točnih cenah še ne želijo govoriti

Najbolj stavijo na premožnejši segment slovenskih kupcev. Sem uvrščajo uspešne lastnike gospodarskih družb, Slovence, živeče v tujini, ki iščejo drugi dom, obstoječe lastnike enodružinskih hiš, ki jih bodo zaradi starosti zamenjali za udobnejše in manjše domovanje v središču Ljubljane …

Schellenburg Kolizej Foto: Ljubljana nepremičnine Investitorji poudarjajo, da kljub nekaterim informacijam o zasoljenih cenah, ki so zaokrožile v medijih, le-teh še nimajo izoblikovanih. Ker želijo projekt zgraditi na ključ, kjer bo vključena tudi stanovanjska oprema po izbiri kupca, težko govorijo o ceni kvadratnega metra. Prepričani so, da boljšega projekta v Ljubljani v naslednjih 50 letih ne bo. Nobena lokacija v središču prestolnice, z izjemo Šumija, namreč po njihovih navedbah tovrstne pozidave ne omogoča.

Saga o projektu Kolizej

Jože Anderlič je zemljišče, kjer je nekdaj stal Kolizej, kupil pred 16 leti. Jože Anderlič je zemljišče, kjer je nekdaj stal Kolizej, kupil pred 16 leti. Foto: Matej Leskovšek Jože Anderlič je že pred 16 leti na območju nekdanjega Kolizeja sprva snoval gradnjo koncertno-operne dvorane, luksuznega hotela in stanovanjsko-poslovne soseske, a je 140 milijonov evrov vreden projekt ostal na papirju.

Zaradi zapletov z dovoljenji oziroma omejitvami pri gradnji je moral spremeniti načrte in leta 2015 napovedal 65 milijonov evrov vredno stanovanjsko sosesko višjega cenovnega razreda. Južnoafriški sklad Greenbay je zemljišče in projekt za gradnjo palače in prestižne vile kupil leta 2016 od družbe Tivoli projekt, ki je bila v lasti Anderličeve družbe. Greenbay je maja 2018, po dveh letih čakanja na gradbeno dovoljenje, obupal in zemljišče prodal Ilag Tivoliju.

Po podatkih poslovnega asistenta bizi.si so direktorji v podjetju Ilag Tivoli žena Anderliča Tina Anderlič Jelenc, Cladia Gröschl in Alexander Hartig.

 

Popravek

Od družbe Pandom smo prejeli zahtevo za objavo popravka. Popravek objavljamo v celoti, kot smo ga prejeli, brez lektorskih in uredniških posegov:

"Vaš novinar David Kos je dne16. VIII. 2019 objavil prispevek Lastniki nepremičninskega projekta Schellenburg ostajajo optimistični: Zaščitena bukev ustavila gradnjo luksuznih stanovanj, a investitor ostaja optimističen na spletni strani https://siol.net/novice/slovenija/zascitena-bukev-ustavila-gradnjo-luksuznih-stanovanj-a-investitor-ostaja-optimisticen-504803. V tem je žal napisal netočne informacije v besedilu, ki se nanaša na soseda, družbo Pandom d.o.o., Ljubljana, Kersnikova 7: »neuradno ga moti možnost poškodbe zaščitene rdečelistnate bukve, ki stoji na njegovem zemljišču, krošnja pa sega na zemljišče bodočega gradbišča. Ta bi se poprepričanju soseda lahko med gradnjo poškodovala, čeprav investitorji zatrjujejo, da 14 metrov vstran od bukve sploh ne bodo posegali.«Možnost porušenja oz. poškodbe rdečelistne bukve, ki je zavarovana kot naravna vrednota, soseda ne moti samo neuradno, ampak je temeljni razlog za nasprotovanje projektu. 14 m je široka namreč krošnja te rdečelistne bukve, ki je zaščitena kot naravna znamenitost. Investitor v postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja ni trdil, da 14 metrov vstran od bukve sploh ne bo posegal. Vodilna mapa v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja je predvidevala uporabo vogalnih pilotov pod krošnjo manj kot 14 m vstran od rdečelistne bukve. Investitorjev prikaz pilotov v tlorisu varovanja gradbene jame objekta Palače Schellenburg je tak, da ti posegajo v krošnjo drevesa (bukev). Dejansko pa je sosed z začudenjem ob vpogledu v spis za izdajo gradbenega dovoljenja tudi ugotovil, da investitor v nobenem načrtu ni vrisal rdečelistne bukve, dočim pa je naravno vrednoto platano na Puharjevi 4 izrecno vrisal. Gradbeno dovoljenje je bilo odpravljeno zaradi tega, ker je investitor zaradi stalnih dopolnitev in sprememb projekta tako pripravljal gradivo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, da je med tem začel veljati nov zakon in je bilo to dovoljenje izdano brez pravne podlage. Ali drugače: za nezmožnost gradnje je odgovoren izključno investitor. Kakšen je vpliv nameravane gradnje na bukev pa sploh še ni bilo presojeno v postopku izdaje gradbenega dovoljenja."

Komentarji

35

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Alex_007 / 16.08.2019. ob 06:48 +16 - 5

    Tukaj je odgovor, zakaj so nepremičnine v Slovenije drage... špekulacij in rizikov je za investitorje enostavno preveč. Na koncu pa ja je potrebno vse skupaj “poravnati”, kar se odraža na prodajni ceni oz. preide na končnega kupca.

    +16 - 5
  • avtobusar / 16.08.2019. ob 06:55 +21 - 10

    Na Škofljici metulji, na Primorskem ptiči, v Ljubljani bukev... Investicijo in gradnjo lahko ustavi vsak, ki si vzame pet minut časa, da napiše pritožbo. Kam to pelje?

    +21 - 10
  • stanly / 16.08.2019. ob 07:03 +15 - 7

    državna birokracija se dela norca iz investitorjev in zavlačuje z dovoljnji do onemolosti in vsaka neumna pripomba jim pride prav, da izsiljjujejo investitorje in vlada ter minister za okolje bi moral temu narediti konec

    +15 - 7
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin