Kje po svetu so zaposleni največje srake

Nečedni posli trgovce stanejo 90 milijard letno Božična nakupovalna mrzlica je pred vrati. A poleg teh sladkih skrbi imajo trgovci tudi druge, manj prijetne. Ena od teh so tatvine. Medtem ko ob tej besedi tipično pomislimo na iznajdljive stranke, so v veliko primerih za nepojasnjeno izginjanje dobrin (ali celo denarja) odgovorni sami zaposleni. Ti so v ZDA največje srake, medtem ko je v Evropi pojav bistveno manj razširjen.

Po podatkih organizacije Euromonitor International Checkpoint je kraja med zaposlenimi skorajda nezabeležen pojav, saj se – posebej zaradi kriznega ekonomskega položaja – zaposleni močneje kot sicer bojijo izgube službe. Ista organizacija poroča, da največ pokradejo dolgoprsti kupci. Skupni strošek teh kraj (in raznih prevar dobaviteljev in zaposlenih) je ocenjen na 88,8 milijarde evrov letno.

Španski kupci najbolj dolgoprsti Španci – te je kriza še posebej prizadela – so tu v evropskem kontekstu absolutni rekorderji, saj jim opisane nečednosti vsako leto odrežejo 1,4 odstotka (okoli 187 milijona evrov) skupnih prihodkov od prodaje, ki znašajo 2,62 milijarde. Po poročanju portala thinkspain.com najpogosteje izginjajo prehrambni izdelki, pijače in različne higienske potrebščine – torej osnove. Francija in Nizozemska imata približno enake odstotke teh nezakonitih odhodkov, medtem ko so v Nemčiji in Veliki Britaniji malce nižji – 1,1 oziroma 1,2 odstotka.

V ZDA so prave srake zaposleni A po statistikah Euromonitorja je Evropa kljub obilnemu odtoku dobrin in denarja v trgovskih verigah bistveno drugačna od ZDA. V povprečju je namreč pri izgubi od vsakega ustvarjenega evra kraja kupcev odgovorna za polovico, medtem ko so zaposleni krivi le za 18 centov. Po poročanju Atlantica je stanje v ZDA naravnost alarmantno, saj zaposleni pri njihovih trgovcih ukradejo več kot kupci. Global Retail Theft Barometer poroča, so zaposleni odgovorni za 47 odstotkov izginulih prihodkov, pustolovsko navdahnjeni kupci pa za 37 odstotkov. Letno ameriške trgovske verige na račun dolgoprstih zaposlenih tako izgubijo dobrih 14 milijard evrov.

Gostinska panoga kot raj za sumljive posle Kraja med zaposlenimi pa ni pojav, omejen zgolj na trgovce. Gostinsko panogo je namreč v praksi precej težje nadzorovati, v njej pa se obrne tudi ogromno gotovine. Podvigi zaposlenih segajo vse od nezabeleženega števila prodanih pijač do neposrednega brskanja po blagajni. Po podatkih raziskave ameriškega podjetja COD naj bi zaposleni v restavracijah v ZDA v povprečju letno v žep pospravili dobrih 90 evrov. Tudi vodilni kadri, ki naj bi sicer služili kot vzor, niso odporni proti temu – njihov letni stranski prihodek naj bi bil malce nad 60 evri.

Nov blagajniški sistem rešil veliko težav Pogovor z lastnikom priljubljene kavarne za Bežigradom je razkril, da so računalniške blagajne zmanjšale obseg sumljivih izgub za 90 odstotkov. Pred temi je namreč bistveno težje skriti lažne storne ali v ponudbo mimo inventure vključiti lastne zaloge pijač. Še vedno sicer obstaja možnost točenja večjih količin pijače, ki pa mora biti nato obračunana brez računa – tveganje, ki ga mnogi (tudi za prijatelje) niso več pripravljeni prevzeti.

Lastnik gostinskega lokala v središču Ljubljane pa nam je povedal, da je težko dobiti dobrega natakarja, ki je hkrati tudi pošten. "Če sem v lokalu, kar pomeni, da vse skupaj nadziram, se to ne more zgoditi, ko me ni, pa je povsem druga zgodba. Račune, ki jih gostje pustijo na mizah, potem velikokrat le nekdo da novi stranki in ta denar gre zaposlenemu takoj v žep. Prav zaradi tega sem moral letos odpustiti tri natakarje," je povedal lastnik lokala, ki ocenjuje, da lahko spretni in iznajdljivi natakarji, kljub napredku, ki so jih prinesle nove blagajne in posledično strožji inšpekcijski nadzor, mesečno dobijo tudi do tisoč evrov.