Ker je država 'povsod', prestrukturiranje gospodarstva še bolj počasno

Problem slabih posojil v slovenskih bankah se zmanjšuje, a daleč od tega, da ga ne bi bilo več, je danes pojasnila viceguvernerka Banke Slovenije (BS) Stanislava Zadravec Caprirolo.

V zadnjih petih četrtletjih so z vidika slabih posojil najbolj problematični sektorji, vezani na domačo potrošnjo, kot so gostinstvo, trgovina, gradbeništvo. Sploh zadnje je problematično in tu BS pričakuje poslabšanje. "V zadnjih letih so gradbeno aktivnost spodbujale investicije, vezane na evropska sredstva. Teh prihodnje leto ne bo toliko, drugih finančnih virov pa za zdaj ni videti," je dejala in napovedala nove stečaje.

Za desetino BDP slabih posojil Banka Slovenije je novinarsko konferenco sicer sklicala, ker evropska bančna agencija (EBA) danes prvič objavlja podatke o stopnji slabih terjatev evropskih bank. Gre za spremenjeno metodologijo merjenja.

Do zdaj so objavljali le podatke o slabih posojilih (terjatve bank, katerih plačilo zamuja več kot 90 dni), ki jih je bilo v Sloveniji konec junija na ravni celotnega bančnega sistema za 3,54 milijarde evrov (10,2 odstotka vseh).

Zdaj bodo objavljali podatke o slabih terjatvah (poleg slabih posojil tudi terjatve, za katere obstaja dvom, da bodo poplačane). Teh je bilo v Sloveniji konec junija letos za 5,9 milijarde evrov slabih terjatev oziroma 14,2 odstotka vseh izpostavljenosti bank.

Neslavno drugo mesto

Slovenija je po podatkih EBA na drugem mestu držav, ki imajo največ slabih terjatev z 28,4 odstotka slabih terjatev, pred njo je le Ciper (49,8 odstotka). Skupno imajo evropske banke za kar tisoč milijard evrov slabih posojil.

A Zadravec Caprirolova miri: "Uvrstitev je visoka, ker sta v podatkih EBA upoštevani le NLB in NKBM, ki imata največji delež nedonosnih terjatev. Če bi upoštevali celotni bančni sistem, bi bil delež manjši."

Problematični državni lastniki Najbolj problematični sta največji – in (za zdaj še) državni - NLB ter NKBM, pravi Zadravec Caprirolova. Zakaj?

Ker gre za banki, ki:

- sta imeli že vseskozi najvišji delež slabih posojl, zato je logično, da tudi prestrukturiranje traja dlje. - Imata visok delež nedonosnih terjatev na Balkanu, kar podaljšuje prestrukturiranje. - Imata državne lastnike, ti pa so na drugi strani (ne)posredni solastnik mnogih zadolženih podjetij, kar po besedah Zadravec Caprirolove zagotovo ne pripomore k hitrosti in učinkovitosti procesov.

Problem pa je tudi, da je pri večini podjetij udeleženih več bančnih upnic, kar pomeni, da se mora podjetje dogovarjati z več bankami hkrati, pravi viceguvernerka.

Še pet let težav Banka Slovenije še naprej opozarja, da prestrukturiranje prezadolženih podjetij v Sloveniji poteka prepočasi. Če ne bo prišlo do ukrepov za pospešitev – eden takih bi lahko bila po mnenju BS slaba banka za mala in srednja podjetja -, bi lahko proces razdolževanja trajal še pet let.

Poleg tega je vse preveč finančnega prestrukturiranja (na primer moratoriji na posojila), premalo pa lastniškega oziroma poslovnega, menijo v BS.

Nove dokapitalizacije? Ne. Smo torej glede na današnjo višino slabih terjatev v bilancah bank na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) prenesli premalo posojil? "Ne. Prenašali smo posojila, ki so bila po stanju konec leta 2012 primerna za prenos. A slabe terjatve so nastajale tudi kasneje in nastajajo še danes," je pojasnila viceguvernerka Zadravec Caprirolova.

Z njeno oceno se strinja analitik Alte Invest Matej Šimnic. Banke imajo dovolj kapitala, meni.

Tudi na DUTB počasnejše reševanje podjetij Za banke pa slaba posojila pomenijo predvsem dodatno delo in potrebo po kadrih, ki se s temi posojili ukvarjajo, meni Šimnic. "Večina teh terjatev kljub vsemu ni povsem brez vrednosti, je pa ta močno odvisna od kakovosti reorganizacije, kar pa zahteva veliko časa, ustreznih kadrov in fleksibilnosti banke," pojasnjuje.

Ali bomo torej priča novim prenosom na slabo banko? "Glede na vzpostavljeno infrastrukturo bi bili dodatni prenosi na DUTB seveda smiselni, je pa pretekla reorganizacija nakazala na dodatno vpletanje države in zasledovanje povsem drugih ciljev. Namesto hitre reorganizacije in iskanja vlagateljev za dolgoročen razvoj podjetij se bo verjetno sam proces reševanja podjetij na DUTB upočasnil, to pa seveda ne koristi bankam, ki so lahko tudi po prenosu posredno še naprej vpletene v posamezne zgodbe," pravi.

Meni, da je tudi nova slaba banka za mala in srednja podjetja za zdaj le ideja politike, za banke, predvsem pa podjetja, pa je čas eden od ključnih dejavnikov.